Pred štiridesetimi leti se je v Idriji veliko dogajalo – skoraj petsto let star rudnik je ugašal, rudarji so se morali prezaposliti v drugih dejavnostih, mesto je začelo dihati čistejši zrak, ker se je iz topilniškega dimnika valilo čedalje manj strupenih plinov. Poleg težavnega prezaposlovanja rudarjev, ki se jih je na srečo precej upokojilo, pa je bilo to obdobje velik izziv, še zlasti za mlade. Leto 1977 je tako zaznamovalo precej dogodkov, pomembnih za nadaljnji razvoj kraja. Ustanovljeno pa je bilo tudi Turistično društvo Idrija.
Želja, da bi bila Idrija prijazna za domačine in privlačna za obiskovalce, je bila že dolgo prisotna, kar dokazuje leta 1901 ustanovljeno olepševalno društvo. Turistično društvo, ki je pravzaprav njegov naslednik in ki si prizadeva za ohranjanje kulturne, tehnične in naravne dediščine mesta, tako skrbi tudi za prijeten videz kraja, skupaj s Krajevno skupnostjo mesta Idrije in Občino Idrija. Vsako pomlad v drugi polovici aprila s cvetličnim sejmom z bogato ponudbo vseh vrst sadik privabi številne obiskovalce; ti na njem bodisi kupijo, kar želijo saditi, bodisi pridejo samo zato, da se srečajo po dolgi zimi.
Prizadevanja za lepše mesto in njegov razvoj na splošno pa imajo tudi smelejši namen: prepoznavnost Idrije v domovini in svetu. O njej in njenih zanimivostih je že veliko znanega, dovolj, da vabi k obisku.
Rudarska dediščina
Velika prelomnica za kraj je bil vpis dediščine živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako odmeven dosežek narekuje ustrezno skrb za dragoceno zapuščino kraja, zato je urejanju rudniških objektov namenjene veliko pozornosti, prav tako njihovi dostopnosti.
V neposredni bližini mestnega središča je stavba, v kateri je vhod v Antonijev rov, preurejen v muzej; tukaj lahko obiskovalci v spremstvu vodnika vstopijo v podzemni svet in doživijo rudarsko zgodbo.
Sprehod po mestu nas z značilnimi rudniškimi objekti – tremi izvoznimi jaški, »šahti«, spominja, da so ne tako dolgo nazaj pod nami kopali živosrebrno rudo, iz katere so v topilnici z žganjem pridobivali živo srebro. Januarja letos se je končala prva faza obnove območja topilnice. Poleg prenove klasirnice, kjer so živosrebrno rudo drobili in pripravljali za žganje, je bilo zgrajeno tudi novo središče za obiskovalce; v njem je na ogled stalna razstava »Od rude do kapljic živega srebra«. Obiskovalci bodo na njej spoznali edinstvene lastnosti te tekoče kovine, ki so jo v znanosti, tehniki in medicini uporabljali že v daljni preteklosti, pa do današnjih dni, ko vemo, kako zelo strupena je. Podoživeli bodo pot rude od izkopa do topilnice in se seznanili z razvojem žgalnih peči skozi stoletja.
Od Magazina do gradu
Idrija pa ni zanimiva samo zaradi svoje rudarske dediščine; njena preteklost je bila tudi sicer pestra in je zapustila številne pomnike, ki jih ni mogoče spregledati.
V Magazinu v mestnem jedru, ki so ga zgradili v avstro-ogrskih časih za shranjevanje žita, so zdaj mestna knjižnica, prostor za likovne razstave in prireditve, v pritličju je Vojni muzej. Ko so gradili stavbo, pa so v njej s presežkom denarja, ki so ga dobili zanjo, uredili še prostore za mestno gledališče (zdaj Filmsko gledališče Idrija).
Le streljaj proč je mogočni grad Gewerkenegg z uro na pročelju, značilna idrijska veduta. V njem so muzej, glasbena šola, prostor za likovne in druge podobne razstave, trgovina s čipkami in dvorišče, kjer so v toplih poletnih večerih številne glasbene in druge kulturne prireditve. Pogled z gradu se ustavi na mogočni stavbi najstarejše slovenske realke, ki je lepo obnovljena in nadaljuje tradicijo z Gimnazijo Jurija Vege.
Čipkarska tradicija
Poleg rudniške tradicije in živega srebra je Idrija najbolj znana še po čipkah. Idrijske čipke so naprodaj v več trgovinicah – bodisi klasične bodisi sodobno oblikovane; krasijo stanovanja, so sestavni del oblačil ali del nakita … V čipkarski šoli radi prikažejo ustvarjanje čipke, poleg tega pripravljajo delavnice, na katerih učijo umetnost klekljanja. Čipkarsko šolo obiskuje večina idrijskih osnovnošolk, s čimer pomembno pripomorejo k ohranjanju te žlahtne tradicije.
Vsakoletni festival idrijske čipke je tudi najbolj obiskana prireditev v kraju. Po navadi je v drugi polovici junija, na njem pa si lahko obiskovalci med drugim ogledajo več razstav čipk, obiščejo sejem čipk, »papircev« in materialov, potrebnih za klekljanje, si ogledajo prikaze klekljanja in prisostvujejo tekmovanju v izdelavi čipk, ki je vrhunec festivalskega dogajanja.
V poletnem času so četrtkovi večeri na idrijskem mestnem trgu kulturno obarvani; številni obiskovalci lahko na prostem prisluhnejo glasbi, poeziji … Konec avgusta je Dan za obisk Idrije; tedaj se tekmuje v pripravi najboljših žlikrofov, ki jih je seveda mogoče tudi pokusiti, obiskovalci se lahko odpravijo na brezplačni vodeni ogled idrijskih znamenitosti in obiščejo sejem domače obrti.
Geopark Idrija
Poleg tehničnih, zgodovinskih in kulturnih zanimivostih pa je Idrija s svojo okolico znana tudi po naravnih zanimivostih, ki jih je povezal Geopark Idrija; obsega območje mesta z okolico in širše območje krajinskega parka Gornje Idrijce. Geopark združuje varstvo, promocijo in trženje geološke dediščine.
Obiskovalcem je na voljo zemljevid, na katerem so označene vse ključne znamenitosti in opisane tematske poti (teh je dvaindvajset) Idrije z okolico. Med njimi je tudi pešpot po rakah, ki popelje pohodnika do Divjega jezera, edinstvenega kraškega pojava, pa ob Idrijci do naravnega kopališča »na Lajštu« v Beli in naprej do znamenitih klavž, ki so jih nekoč uporabljali za plavljenje lesa do rudnika.
Poleg asfaltiranih cest je v okolici Idrije precej krajevnih in gozdnih cest, ki so zanimive za kolesarje in ki nas popeljejo do številnih naravnih znamenitosti z idrijskega turističnega seznama.
Besedilo in foto: Vanja Leskovec, predsednica TD Idrija
