Odženimo zlo, prikličimo boljše čase!

0
190

Svetovno priznani turistični vodič Lonely Planet je ptujsko kurentovanje uvrsti med deseterico najzanimivejših karnevalov na zemeljski obli. Tako se je Slovenija znašla v dobri družbi velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans.

Dediščina kurenta priljubljenost pridobiva tudi v domovini, o čemer priča dejstvo, da čedalje več ljudi naroča njihove oprave, ki jih izdelujejo izučeni mojstri.

Kurenta, najpomembnejši slovenski etnografski lik, je za Lipov list predstavila Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj.

Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj

Ptuj velja za slovensko pustno prestolnico. Zakaj in kaj pripravljate za letošnje pustovanje?

Letošnje Kurentovanje je med zahtevnejšimi, saj smo vsi do zadnjega upali, da bomo vendarle lahko izvedli katero izmed prireditev v živo. Žal ne bo tako, zato letošnje Kurentovanje gradimo na sloganu: Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine.

Pozitivne spomine preteklih let bomo gradili prek spleta in družabnih omrežij; prek facebook kanala @Kurentovanje, instagrama @Kurentovanje ter na spletni strani www.kurentovanje.net. S prisotnostjo na navedenih kanalih bomo skupaj soustvarjali zgodbo letošnjega 61. Kurentovanja, s ciljem, da se v letu 2022 ponovno srečamo na ptujskih ulicah.

Lani, ob jubilejnem 60. pustovanju, so Ptuj prvič obiskale beneške maske ter skupina in Bolivije. Kako so jih sprejeli slovenski obiskovalci?

Ob rednem in plodnem sodelovanju s tujimi skupinami se vsako leto znova trudimo, da na Ptuj pripeljemo nove privlačne nastopajoče maske. Lani je bilo ob slovenskih predstavnikih na Kurentovanju zastopano še 15 različnih držav, med njimi omenjeni Caporales iz Bolivije ter italijanska skupina 700 Veneziano.

Lonely Planet je ptujsko kurentovanje uvrstil med deseterico najzanimivejših karnevalov na svetu.

Kaj kurentovanje pomeni za mesto Ptuj in za Slovenijo?

Kurentovanje je največja in pomembna javna prireditev v Republiki Sloveniji, ki neguje tradicijo in naše običaje. Mnogi so izjemno navezani na ta običaj in ga zelo uspešno prenašajo iz roda v rod. Igra pa tudi izjemno pomembno vlogo pri mednarodni prepoznavnosti tako Ptuja kot Slovenije.

Kakšna je razlika med kurenti in kuranti?

Gre za dve različni poimenovanji istega pustnega lika. Razlikujeta se le po uporabi v določenem (narečnem) okolju. Na Ptuju se uporablja bolj ali manj kurent, v okoliških krajih in vaseh pa korant.

Kaj simbolizira in od kod izvira kurent?

Kurentov izvor je zelo težko natančno pojasniti. Njegove korenine, poslanstvo in podobnosti lahko iščemo v staroslovanski, keltski, grško-rimski mitologiji. Njegovi začetki so torej že stoletja oviti v tančico skrivnostnosti.

Kjerkoli že iščemo korenine tega fenomena s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, pa vedno znova naletimo na podobno izročilo, ki ga kurent nosi s seboj. To govori, da odganja zle sile in v deželo kliče boljše čase, naj bo v obliki blaginje, pomladi ali dobre letine.

Kurent je najbolj znan slovenski etnografski lik.

Kaj je glavna kurentova oprava oziroma kurentija?

Kurentija oziroma kurentova oprava je sestavljena iz: kurentove kape (to krasijo gosja peresa ali rogovi, odvisno, iz katerega okolja kurent/korant izvira), ovčjega oz. (včasih) zajčjega kožuha in kurentovih zvoncev. Rogati kurenti izvirajo z Dravskega polja in Haloz. Njihove skupine se med seboj razlikujejo po navzdol ali navzgor obrnjenih rogovih. Pernati kurenti so s Ptujskega polja. Med njihovimi stiliziranimi tankimi usnjenimi rogovi visijo raznobarvni trakovi. Osrednji del kurentove naglavne kape predstavlja usnjena maska, na kateri najdemo usta iz fižolovih zrn, brke iz sirka, izstopajoč kurentov nos, izrezane odprtine za oči, vse skupaj pa krona še tradicionalno rdeč dolg jezik z vzorcem. Kurent nosi hlače in t. i. gamaše. Te so lahko rdeče ali zelene barve. Kurent je obut v temnejše usnjene čevlje ali visoke škornje. Njegov obvezni del opreme je še ježevka. Gre za lesen kij, ki je na koncu opremljen z ježevo kožo.

Kako poteka celotno kurentovanje in koliko dni traja?

Kurentovanje se tradicionalno prične 2. februarja ob polnoči oziroma po svečnici. Konča se na pustni torek pred pepelnično sredo. Ta je odvisna od datuma še enega (premakljivega) krščanskega praznika – velike noči, zato je praznovanje pusta vsako leto odvisno od omenjenih praznikov. V času med svečnico in pepelnico se tako zvrsti veliko tradicionalnih prireditev Kurentovanja: kurentov/korantov skok, medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask, dnevni prikazi avtohtonih pustnih likov, mestni pustni korzo, mednarodna karnevalska povorka, povorka otrok iz vrtcev, vse skupaj pa se zaključi s pustnim torkom in pokopom pusta.

Ptuj je bil lani in bo tudi letos evropska karnevalska prestolnica.

Vsako leto izbirate tudi princa festivala ter izdate posebno vino …

Častni naziv princ karnevala dobi tisti, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju in je s svojim aktivnim sodelovanjem širil prepoznavnost in pomen karnevala kot kurent ali drug pustni lik, predvsem pa deloval v duhu ohranjanja bogate dediščine kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem.

Od župana Mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja princ karnevala v imenu vseh pustnih likov in mask prevzame ključe mesta in ‘oblast’ v času festivala, do pepelnice. Je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah, ki v pustnem času doma in na tujem predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve. Princ karnevala po izboru zgodovinarke Marije Hernja Masten od leta 2003 naprej z insignijami, značilnimi oblačili in gardo predstavlja določeno zgodovinsko osebnost kraja, iz katerega prihaja. Princ karnevala se inavgurira vsako drugo leto, zadnji princ karnevala je Vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall.

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je obhod kurentov vpisal na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kaj to pomeni v praksi?

Vpis se je zgodil leta 2017. Gre za izjemen dosežek na področju varovanja nematerialne kulturne dediščine, tako na lokalni kot tudi državni ravni. Velik potencial pa vpis na seznam predstavlja tudi za turistično prepoznavnost mesta Ptuj v mednarodnem prostoru. Vsako leto znova se Ptuj poteguje tudi za Unescovo pokroviteljstvo pri izvedbi tradicionalnih pustnih organiziranih dogodkov pod blagovno znamko Kurentovanja.

Ta Unescov seznam nudi velike možnosti za mednarodno prepoznavanje slovenskih običajev, šeg, jezika, tradicionalne glasbe, tradicionalnih obrti ipd. Na prestižnem seznamu so se ob kurentovih obhodih znašli še Škofjeloški pasijon in idrijsko klekljanje čipk.

Vsako leto izbirajo tudi princa festivala in izdajo posebno vino.

Kaj so obhodi kurentov in kje potekajo?

Kurentovo obredje je živ pojav, ki se vsako leto med svečnico in pepelnico kaže s t. i. obhodi kurentov po vaseh v okolici Ptuja. Za izvajanje obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Ker je kurent skupinska maska, se posamezniki združujejo v etnografske skupine. Vodja je običajno najstarejši član, ki organizira in vodi obhode po vaseh in mestih. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudiča kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo. Kurent oziroma korant, tako kot tudi njegovi obhodi, so po pravilu omejeni na regijo Spodnjega Podravja, ki zajema 19 občin. Mikroobmočje obhodov pa je omejeno na Mestno občino Ptuj, Občino Ormož in manjše občine Ptujskega in Dravskega polja (Markovci, Dornava, Goriščnica, Videm, Hajdina, Kidričeva), Haloz (Podlehnik, Žetale, Majšperk) ter Slovenskih goric (Juršinci, Destrnik, Sveti Andraž).

Polona Frelih

Fotografije: Zavod za turizem Ptuj

  • Spletni pust TD Ljutomer

Od 14 – do 16.02. 2021 bodo spletno pustovanje organizirali tudi pri Turističnem društvu Ljutomer. Na svoji Facebook strani bodo zbirali in objavljali fotografije v treh kategorijah: pustne maske, risbice na temo pusta ter videoposnetke nastopov. Nagradili bodo najboljše tri v vseh treh kategorijah.

Kurentovanje se tradicionalno začne 2. februarja ob polnoči oziroma po svečenici.

PUSTI SPOROČILO