Več znanja za več turizma: »Dokler ti ne predstavijo vsega, te ne spustijo iz rok«

0
480

Otvoritveni dan sejma za aktivni in zeleni oddih Alpe-Adria je bil letos še posebno živahen, kar gre v veliki meri pripisati dejstvu, da se je zgodil po enoletnem premoru. Poleg tega so po dveletnem premoru na njem s turističnimi tržnicami ponovno sodelovali mladi udeleženci festivala Več znanja za več turizma. »To je povsem nekaj drugega kot se predstavljati prek zooma,« je pojasnil dijak Šolskega centra Kranj, ki je skupaj s sovrstniki na stojnici predstavljal naravna kopališča ob Pisateljski pešpoti po Sloveniji. Na predstavitev prek zooma sta bili sicer še vedno obsojeni dve ekipi s Srednješolskega centra Peter Kočić iz Zvornika v Bosni in Hercegovini, ki v Ljubljano žal nista mogli pripotovati.

Mladi razstavljavci so se potrudili in svoj produkt predstavili prav vsakemu obiskovalcu.

Ne glede na odsotnost ekip iz BIH je bil vrhunec 19. festivala Več znanja za več turizma še vedno mednarodno obarvan. Prvič v zgodovini so namreč na njem sodelovali tudi dijaki iz Madžarske in Portugalske, ki so v okviru programa Erasmus gostovali pri sovrstnikih iz Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani.

»Vzdušje se mi zdi izjemno,« je svoje vtise strnil dijak Ekonomske poklicne šole Keleti Károly iz Budimpešte.

»Vzdušje se mi zdi izjemno, še posebno, ker sem prvič v tujini. Poskusil sem slovensko hrano, ki se mi zdi neverjetno okusna,« je svoje vtise strnil dijak Ekonomske poklicne šole Keleti Károly iz Budimpešte. »Super se počutim tukaj, saj lahko spoznavam različne slovenske tradicije,« je povedala dijakinja iz portugalskega kraja Castelo Branco, ki je na sejmu predstavljala svojo šolo in državo.

»Super se počutim tukaj, saj lahko spoznavam različne slovenske tradicije,« je povedala dijakinja iz portugalskega kraja Castelo Branco, ki je na sejmu predstavljala svojo šolo in državo.

Zdravilno morje

Vsi ostali udeleženci so predstavljali bolj ali manj dodelane turistične produkte, ki so bili letos posvečeni vodi in zdravilnemu turizmu. Tik ob vhodu smo naleteli na dijake in dijakinje iz Hrvaške, ki redno sodelujejo na festivalu. Ekipa Gostinske-turistične šole v Skopju je vabila v Bizovaške toplice, vse ostale ekipe pa so prihajale iz obmorskih krajev, zato je njihove produkte navdihnilo morje. Dijakinje šolskega centra za turizem, gostinstvo in trgovino iz Pule so predstavile ogromen puljski akvarij, njihovi sovrstniki iz Opatije pa talasoterapije ter ‘opatijske kukale’, skupino ljudi, ki promovira kopanje pozimi. »To je zelo zdravo za telo. Spoštujejo tudi numerologijo. Letos so se kopali 12.12, in to točno ob 12. uri, ko je imelo morje 12. stopinj Celzija,« so predstavile svoj produkt.

»To je pravi praznik mladostne kreativnosti. Zelo so mi všeč stojnice dijakov in študentov. Zdi se mi, da se v ničemer ne razlikujejo od stojnic profesionalcev, ki se istočasno predstavljajo v hali A,« je obiskovalka iz Domžal pohvalila mlade razstavljavce.

Hrvaške udeleženke in udeležence je navdihovalo zlasti morje.

QR-kode in mlini

Da gredo v korak s časom, sta dokazali ekipi Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci ter ekipa Ekonomske srednje šola Murska Sobota, ki sta v svoj projekt vključili QR-kode. »Države in mesta po vsem svetu uporabljajo QR-kode za izboljšanje izkušenj turistov in domačinov, zato smo se tudi mi odločili za ta pristop,« nam je zaupala dijakinja Ekonomske šole Murska Sobota. Obe ekipi sta prejeli zlato priznanje, ki so se ga razveselili tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor ter na Šolskem centru Velenje, Višji strokovni šoli in šoli za storitvene dejavnosti. Mariborska ekipa je komisijo navdušila s projektom Sodček mladosti oziroma vodnimi kopelmi z dodatkom vina v obnovljenih vinskih sodih, velenjska ekipa pa z Doživetji dveh mlinov. Mlin je navdihoval tudi ekipo Višje strokovne šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola, je na festival poslala kar dve ekipi – prva je zasnovala knajpanje v sodih, druga pa zeliščno masažo z ledom. Z zelišči so eksperimentirala tudi dekleta z Višje strokovne šole za kozmetiko in velnes Ljubljana, ki so ponujala okrepčilno izvirsko vodo z zelišči. Ekipa Šolskega centra Ptuj, šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, je obujala čase zlatokopov na reki Dravi, na Sredni šoli Zagorje pa so zasnovali sproščujoč oddih ob reki Media. Strokovno izobraževalni center Ljubljana je vabil na pobeg ob reki Iški, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije na Špico v Ljubljani, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta na enodnevni izlet po koroških vodah, na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje pa so zasnovali oddih za ženske v Rogaški Slatini.

Na letošnjem festivalu se je predstavilo 23 ekip z 20 srednjih in višjih šol iz Slovenije, BIH in Hrvaške.

Kako ‘prodati’ svojo idejo

Omamno je dišalo na stojnici Srednje ekonomske poslovne šole Koper, kjer so predstavljali blatni piling pod imenom Solinček, na Šolskem centru Srečka Kosovela iz Sežane pa so ustvaril produkt Soški temabuilding s raftanjem, soteskanjem, meditacijo ter drugimi aktivnostmi ob reki Soči, ki jim ga je že uspelo tudi tržiti.

»To je tudi namen našega festivala. Cilj je, da ustvarijo nekaj primernega za svojo generacijo in potem poslovno idejo ‘prodajo’ naprej bodisi županu, bodisi turističnim društvom ali zvezam. Veliko teh produktov je že zaživelo. Tržnice ocenjujem že 10 let in v tem času sem opazil določene produkte, ki izvirajo od tukaj,« je pojasnil predsednik ocenjevalne komisije Jure Sodja.

Na letošnjih tržnicah so se v sodniški vlogi prvič pomerili tudi mladi sodnici. »Tudi sama sem nekoč sodelovala na tržnicah, zdaj pa sem se prvič preizkusila v vlogi sodnice. Na splošno bi rekla, da so bile vse predstavitve dobre. Nekateri se potrudijo bolj, drugi manj. Tisti, ki se res potrudijo, se potrudijo maksimalno. Ko te privabijo k sebi, te sploh ne spustijo iz rok, dokler ti ne predstavijo vsega,« je sodniški ledeni krst opisala članica komisije Martina Breznik.

Na letošnjem festivalu se je predstavilo 23 ekip z 20 srednjih in višjih šol iz Slovenije, BIH in Hrvaške, kar je po besedah predsednika ocenjevalne komisije Jureta Sodje nekoliko manj kot običajno, kar je posledica osipa zaradi covidni ukrepov ter slovesa nekaterih mentoric in mentorjev, »saj je prav od njih odvisno, ali šola sodeluje ter kako.«

Besedilo: Polona Frelih

Fotografije: Arhiv TZS

Prejšen članekMaja Šmon, mlada turistična vodnica: »Turizem je vedno bil in vedno bo.«
Naslednji članekKrižna jama, smaragdna lepotica

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here