Pol stoletja gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji

0
185

Slovenske gozdne učne poti v Sloveniji v letu 2024 praznujejo 50. obletnico. Pokojni dr. Milan Ciglar (1923–1977) je tovrstno zamisel prinesel iz nemškega kulturnega okolja, kjer je bil obisk gozdne učne poti (Waldlehrpfad) namenjen predvsem družinam. Pri nas so bile prve tri odprte že leta 1974: Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani, na Bistri pri Vrhniki ter pot Svečina. V veliko večji meri kot družine so jih začele obiskovati šolske skupine.

 Gozdarji – prvi snovalci

Pri delu so imeli jasen namen: v gozdu na zanimiv in privlačen način širiti znanje o gozdu in gozdarstvu. Po letu 1974 se je število tematskih poti povečevalo, nastajale so v vseh predelih Slovenije, pojavljala so se tako nova imena kot nove vsebine. Danes jih je v Sloveniji že več kot 100. Uvrščamo jih med tematske poti. Teh je pri nas več kot 700, posejane so po vsej državi. Tako kot pokrajina in ljudje so odlične in raznolike.

Tematske poti pripovedujejo zgodbe

Gre za označeno ali neoznačeno pot, ki uporabniku ponuja doživetje izbrane tematike. Ta se lahko nanaša na poljubno turistično aktivnost, npr. pohodništvo, kulinariko, kulturo, arhitekturo, zgodovino. Pot je lahko poljubno dolga, pomembno je le, da so na ali ob njej turistično-izobraževalno zanimive točke.

Tematske poti pripovedujejo o zanimivostih, kulturni in naravni dediščini, kulinariki … in ljudeh. Uporabniku omogočajo celovito doživetje vsebine, ki ji je pot namenjena. Tematske poti povezujejo tako krajinske kot regionalne posebnosti, združujejo in usmerjajo obiskovalce. Pomembne so za lokalne ustanove, kot so občine, društva, kulturne, turistične organizacije, in podjetja, saj s sodelovanjem oblikujejo učinkovitejšo ponudbo.

Tematske poti imajo:

  • informacijski,
  • izobraževalni,
  • rekreacijski,
  • sprostitveni namen.

Poleg tega varujejo in ohranjajo naravo ter kulturno dediščino. Nudijo izjemni izobraževalni in poučni moment. Z naravo in doživljajskim turizmom je povezan tržni segment. Večajo socialni kapital prostora, predvsem pa usmerjajo obiskovalce.

 Pogled na naravo in okolje se spreminja

Turizem je postal stalnica v prostoru. Izkustveno učenje v naravi dobiva nove module.

Turistična zveza Slovenije je leto 2024 razglasila za ‘leto tematskih poti’. V okviru TZS deluje Komisija za naj pot, ki je skupaj s Komisijo za gozdne učne poti pri Zavodu za gozdove Slovenije ter drugimi partnerji ob okrogli obletnici pripravila vrsto dogodkov. To so:

  • Fotografska razstava tematske poti v Sloveniji v preddverju Trškega dvorca v starem delu Sevnice,
  • Tematske poti v Sloveniji, predavanje na seminarju za mentorje zgodovinskih krožkov, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije,
  • Mednarodni fotonatečaj z naslovom Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji,
  • Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji, razstava na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani, med 20. novembrom letos in 15. januarjem 2025 (vabljeni k organizaciji spremljevalnih dogodkov),
  • Zbornik Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji, 50 let,
  • Gozdarski študijski dnevi 18. in 19. septembra 2024 z naslovom Gozdni prostor s številnimi vlogami gozda,
  • Izbor 14 naj gozdnih učnih poti v letu 2024, 22. aprila 2024,
  • Klepet na Risovi poti v maju 2024,
  • Razstava: Gozdne učne poti v Sloveniji, preddverje GIS,
  • Sejem Alpe-Adria, Gozdne učne in tematske poti v Sloveniji, 50 let.

Z jasnimi cilji naprej

Nedvomno velja tako gozdnim učnim kot tematskim potem nameniti vsebinski premislek z jasnimi strateškimi cilji. S široko paleto poti želimo izobraževati in ozaveščati. Prizadevamo si za njihovo ohranjanje, trženje, usmerjanje obiskovalcev od parkirišč, ponujanje prijetne izkušnje ipd. V tem duhu pripravljamo sporočila kot didaktične objekte, ki bodo zadovoljevali najširši krog obiskovalcev, ter izobražujemo tako vodnike kot skrbnike poti.

Razvoj gre marsikje od klasičnih učnih poti v smer doživljajskih poti, ki obiskovalcem – poleg racionalnih razlag in možnosti vizualnega opazovanja – ponujajo tudi druge aktivnosti (lokalna zgodbo ipd.).

 Uporabimo čute, da v polnosti doživimo naravo

Pri doživljanju narave imajo posebno pomembno vlogo vid, sluh, voh, tip in okus.

Moderne tematske poti zagotavljajo več kot zgolj informacije. Sledijo konceptu vključevanja obiskovalcev v interaktivne procese spoznavanja in izkustva narave oz. vsebine na poti.

Jože Prah (prahjoze@gmail.com), Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije

 

Prejšen članekPrvi pomladanski dan ali praznik luči
Naslednji članekUvodnik: Spoštujmo hósto!

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here