Na Bohinjski Beli so se od nekdaj ukvarjali s čebelarstvom. To je bil dodatni zaslužek predvsem kajžarjev. Pogosto so se s čebelami ukvarjale ženske. Čebelarstvo se je vedno prenašalo na nove rodove do današnjih dni. Zanimivo je bilo pripovedovanje pokojne Štengarjeve Minke, da je njena mama panje s čebelami spomladi naložila na vlak in jih odpeljala na primorsko stran, kjer je bilo prej toplo in je prej cvetela akacija.
Tudi danes se kar nekaj krajanov ukvarja s čebelarstvom, mnogi šele po upokojitvi, saj ta dejavnost zahteva veliko znanja, časa in dela.
Takšen čebelar je tudi Suharjev Milan. V bregu pod hišo je zgradil nov čebelnjak, ki je vzorno urejen, prijetna pa je tudi okolica z medovitim cvetjem in sadnim drevjem. Večino prostega časa namenja čebelam. Na obisk rad sprejme tako otroke iz vrtca in šole, domačine kot tudi turiste, nastanjene v vasi. Predstavi jim delo čebelarja, jih pogosti z medenjaki ali odličnim medenim žganjem, vsi pa so navdušeni nad možnostjo opazovanja dogajanja pred panji skozi stekleno pregrado. Obisk pri njem se lahko uvršča med petzvezdična doživetja. Nekateri sobodajalci ‘Milanov med’ podarjajo kot darilo svojim gostom za spomin na Bohinjsko Belo. Milanov čebelnjak je pa tudi ena od postojank za okrepčilo na Blejskem kolesarskem krogu.
Turistično društvo vasi je v okviru priljubljene družinske tematske poti z imenom Godrnjačeva pot na točki ob čebelnjaku pripravilo informativno tablo v dveh jezikih o čebelah. Tudi sama zgodba o medvedu Godrnjaču vključuje čebele, prav tako je ena od nalog za otroke povezana s čebelnjakom.
V bodočnosti si želimo dokončati poučno pohodno pot Med belskimi čebelnjaki, na kateri bi ob raziskovanju v naravi obiskovalci poiskali čebelnjake, spoznali vaško čebelarsko preteklost in sodobne načine čebelarjenja.
Besedilo: Maja Poklukar za TD Bohinjska Bela
Fotografije: TD Bohinjska Bela
