Letna inventura Turistične zveze Slovenije je dokazala, da lahko na iztekajoče se leto 2020 gledamo z zadovoljstvom, saj smo uspešno zaključili naš letni program dela. Financirali smo ga tudi z lastnimi sredstvi, predvsem pa s prostovoljskim delom naših članov, ki so tekom leta opravili 3700 prostovoljskih ur, ki so po Zakonu o prostovoljstvu ovrednotene na 37000 evrov.
Na začetku leta smo se uspešno predstavili na sejmu NATOUR Alpe-Adria 2020, na katerem je pod našim okriljem razstavljalo več kot 150 društev in njihovih lokalnih ponudnikov. V okviru projekta Več znanja za več turizma se je na sejmu predstavilo tudi 32 srednješolskih ekip, od tega šest iz tujine. Na sejmu smo predstavili tudi mobilno aplikacijo Slovenski turistični vodnik in pripravili razstavo nagrajenih krajev akcije Moja dežele – lepa in gostoljubna 2019. Našo paradno akcijo, ki je letos potekala že 29. leto zapored, nam je tudi letos uspelo pripeljati do konca. Namesto zaključne prireditve smo zmagovalce razglasili kar v ‘prireditveni’ oddaji, ki jo je premierno predvajal Planet TV, pozneje pa tudi številne lokalne televizijske postaje. Da smo se že dodobra prilagodili novim razmeram, dokazuje tudi novembrski webinar, namenjen mladim, Moj kraj, moj chef.
Zadnjo junijsko soboto smo vse člane povabili na druženje v konjeniški park Lipica, kar je bil osrednji družabni dogodek Turistične zveze Slovenije za leto 2020. Ker člani turističnih društev niso navajeni sedeti križem rok, so prijetno združili s koristnim – pobarvali so kar 571 metrov belih lipiških ograj. Barvanja se je udeležilo okoli 140 članov turističnih društev iz vse Slovenije.
Konec julija smo pripravili izjemno dobro obiskano in odmevno tiskovno konferenco, konec leta pa smo zaokrožili z razpisom za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev v letu 2020, na katerega se je prijavilo 157 turističnih društev, ki so tekom leta opravili 122.358 prostovoljskih ur, ki so po Zakonu o prostovoljstvu ovrednotene na 1.199.140 eur.
Pripravljamo tudi novo spletno stran, ki naj bi luč sveta ugledala že v prvih tednih prihodnjega leta.
Uspešno smo izvedli že tretji natečaj za izbiro kulinaričnih spominkov in kuhinjskih pripomočkov, na katerega se je prijavilo 15 prehranskih spominkov in 12 kuhinjskih pripomočkov iz sredozemske makroregije (sicer imenovane Mediteransko-kraška makroregija).
Za mlade in mlade po srcu
Vse leto smo izvajali aktivnosti, povezane s projektom mladi turistični vodnik, ki je letos potekal že sedmič po vrsti. Prinesel je novost, saj so udeleženci svoje seminarske naloge nadgradili z mobilno aplikacijo Slovenski turistični vodnik. Prejeli smo 16 seminarskih nalog, oktobrskega državnega tekmovanja na temo Radovljica za mlade pa se je udeležilo 11 kandidatk.
Kljub epidemiji smo do konca pripeljali tudi projekt Turizmu pomaga lastna glava, ki osnovnošolsko mladino spodbuja, naj se vključi v turistično udejstvovanje v domačem kraju. Živo izkušnjo turistične tržnice je osnovnošolcem žal preprečila epidemija koronavirusne bolezni, so bili pa zato še toliko bolj inovativni pri snemanju tri minute dolgih promocijskih videospotov za svoje festivale.
Mladinski odbor Turistične zveze Slovenije je poleti za mlade in mlade po srcu pripravil nagradni natečaj na facebooku Avanture brez cenzure, na katerem smo izbirali in nagradili najboljše posnetke manj znanih slovenskih znamenitosti.
Turistična društva začela uvajati virtualne festivale
Tudi v turističnih društvih niso počivali, pač pa so bili aktivni na kulturnem, športnem, etnografskem in založniškem področju, vsi po vrsti pa so sodelovali v čistilnih akcijah, obnavljali in urejali so spomenike, markacije, oznake in table ter tematske, sprehajalne in kolesarske poti. Na področju tematskih poti je nastalo tudi nekaj novih turističnih produktov. Ogromno turističnih društev je sodelovalo v naši ter njihovih lastnih akcijah Moja dežela – lepa in gostoljubna, za lepše in gostoljubnejše kraje pa so skrbeli tudi s sajenjem cvetja, ozelenitvami, osvežitvami tabel in postavljanjem nove signalizacije ter vzdrževanjem in postavljanjem klopi.
Kot vsako leto je bilo tudi veliko etnografskih prireditev, kakršne so denimo košnja po starem, tkalstvo, klekljanje in trenje lanu ter žetev in setev. Bilo je tudi kar nekaj pohodov in drugih prireditev ob obletnicah in praznikih, kot sta pust ali dan žena. Odvilo se je tudi nekaj večjih in že dobro uveljavljenih dogodkov, od festivala Plavajoči grad na gradu Snežnik do briškega Praznika češenj.
Turistična društva so bila aktivna tudi na športnem področju, saj se je tekom leta odvilo kar nekaj kolesarskih in tekaških maratonov ter nogometnih in odbojkarskih turnirjev. Živahno je bilo tudi na kulturnem področju; od glasbenih in pesniških večerov do potopisnih predavanj in okroglih miz, fotografskih in literarnih delavnic. Brbončice smo razvajali na kulinaričnih dogodkih, od ocenjevanja savinjskih želodcev do festivala praženega krompirja ter kolin.
Tudi na založniškem področju se lahko pohvalimo s številnimi novostmi, med drugim so izšle knjiga Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah, Nove zgodbe Žusma o megalitih ter Le predi dekle, predi o pridelavi in predelavi lanu na območju Destrnika. Nastajale so nove brošure, zloženke in plakati, bogatejši pa smo tudi za nekaj spletnih strani.
Programi turističnih društev so ostali bogati kljub epidemiji covida-19. Še zlasti nas veseli, da so se nekatere turistična društva že prilagodila novim razmeram in so začela uvajati virtualne festivale, kot je denimo tisti o tematski poti Na svoji Zemlji, ki ga je pripravilo kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina, ki deluje na območju petih krajevnih skupnosti v gornjem delu Baške grape od Petrovega Brda do Grahovega ob Bači. Ob 15. obletnici so pripravili tudi 15. e-festival Odmevi dediščine, posvečen ljudem, ki so zaznamovali to območje. Eden od njih je bil pisatelj France Bevk. Baško dediščino posebej izpostavljamo kot primer društva, ki se je izmed vseh najbolje znašlo v koronskem časih.
22 promocijskih filmov
Predsednik TZS Pavle Havka se je močno angažiral v vseslovenski kampanji Zdaj je čas. Moja Slovenija, v kateri se je aktivno ukvarjal s promocijo manj znanih slovenskih destinacij. Od konca aprila do konca oktobra je promoviral 22 slovenskih občin in sakralnih objektov: Semič, Dobrovnik, Beltince, romarsko cerkev Turnišče, Osilnico, Arboretum Volčji Potok, romarsko cerkev Sveta Gora, Logatec, Kozje, Ilirsko Bistrico, Črno na Koroškem, Ig, Brezovico pri Ljubljani, Sevnico, Črnomelj, Dol pri Ljubljani, Pomurje, Ivančno Gorico z okolico, Izolo z okolico, Novo Gorico ter Planino pri Rakeku. Konec avgusta smo si lahko ogledali tudi kolaž 10 najboljših posnetkov.
»Ljudje so zelo občutljivi, zato ničesar ne izpustimo. S tem namenom angažiram lokalno skupnost, župana. Vedno prosim, naj mi označijo vse tiste točke, ki jih velja izpostaviti,« je o projektu povedal Hevka.
Razmišljanja o prihodnosti slovenskega turizma
Njegova razmišljanja o prihodnosti slovenskega turizma so se redno pojavljala tudi v vodilnih slovenskih medijih. V intervju z naslovom Skrajni čas je, da Slovenci bolje spoznamo svojo deželo, ki je bil objavljen v julijski številki revije GEA, je Hevka poskrbel za promocijo elektronske aplikacije Turistični vodnik Slovenije, »kjer kar mrgoli namigov za dober izlet ali dopust v Sloveniji«.
V intervju z naslovom Tudi iz letošnje turistične sezone se lahko ustvari pozitiven rezultat je v julijski številki revije Ognjišče promoviral romarski turizem in poudaril, »da mnoga turistična društva zavzeto obnavljajo in vzdržujejo cerkve in druge sakralne objekte«. Ob svetovnem dnevu turizma 27. septembra je časopis Dnevnik objavil njegovo mnenje z naslovom Leta debelih krav v turizmu se ne bodo vrnila, v katerem je poudaril, » da morajo ponudniki turističnih storitev nemudoma osredotočiti na domačega gosta«. Podobno tezo je zagovarjal tudi v mnenju za Slovensko tiskovno agencijo, kjer je namignil, da je treba začeti razmišljati, kako čim bolj zlesti pod kožo domačemu turistu. Na mnenjski strani Dela je bil objavljen njegov članek z naslovom Slovenija po pandemiji – regionalna turistična sila, v kateri je napovedal, da se bodo prej ali slej vrnili tudi tuji gosti in da se Sloveniji zaradi neokrnjene narave obeta status regionalne turistične sile. V posebni izdaji revije Turizem je povedal, da je med letošnjo krizo postalo jasno, da se bo treba posloviti od množičnega turizma, kot smo ga poznali doslej. Intervju s predsednikom TZS pa je bil objavljen tudi v delu z naslovom Knjiga Slovenija o prihodnosti slovenskega turizma, v katerem je kot največji izziv, s katerim se srečuje kot predsednik Turistične zveze Slovenije, navedel, da je to zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje turističnih društev in zvez ter pomladitev članstva.
Polona Frelih
