S prireditvijo v kulturnem domu Postojna so v začetku meseca obeležili 140. obletnico turističnega društva Postojna in 20. obletnico Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska. Na slovesnosti so podelili tudi zbornik Sprehod skozi čas 3. Med drugim so prav v Postojni kitijo z najstarejšimi pravili kakega turističnega društva v slovenskem jeziku. »Postojnska jama je blagoslov za prebivalstvo, ki je neposredno in posredno deležno koristi, ki jih daje Jama,« je leta 1894 izjavil Franz Kraus von Höhlenkunde.
Leta 1883 ustanovljeno Društvo za olepšanje postojnskega trga in v povzdig dohajanja tujcev je četrto najstarejše slovensko turistično društvo in prvo društvo, ki je imelo pravila pisana v nemškem, a tudi v slovenskem jeziku.
Društvo je leta 1910, leto za tem, ko je Postojna pridobila mestne pravice, spremenilo naziv v Društvo za olepšanje Postojnskega mesta in k mestu spadajoče okolice ter za povzdigo prometa s tujci. Društvena pravila, tokrat spisana le v slovenskem jeziku, so skoraj identična tistim iz leta 1883.
Na predlog društva je postojnsko županstvo v drevoredu, ki vodi proti Postojnski jami, v poletnem času prepovedalo kolesarjenje in sušenje perila. Istočasno so ponovno popravljali poti po Soviču, novo pot pa so nadelali na njegovi severni strani, kjer so postavili še nekaj klopi. Poskrbeli so tudi za tiste, ki so si želeli daljših sprehodov v okolici Postojne.
V sodelovanju s člani Slovenskega planinskega društva so označili pot od Postojne do Studenega. Nekaj podobnega so prej že storili s potjo do Predjame, leta 1906 so načrtovali še markiranje poti od Predjame prek Šmihela na Razdrto in od tam na Nanos.
Da je za turistični razcvet zaslužna prav Postojnska jama, ni treba posebno poudarjati, saj je bila med obiskovalci priljubljena že leta 1825, ko so na binkoštni ponedeljek v Postojni vsako leto priredili posebno jamsko slavje s plesom, ki je bilo vedno dobro obiskano. Po dograditvi južne železnice leta 1857 je obisk Postojnske jame rasel s podvojeno hitrostjo. Sloves postojnskega podzemskega paradiža so seveda ves čas utrjevale razne izboljšave, med drugim tudi moderna električna razsvetljava iz leta 1884. Tudi turistični vodniki po železnici s konca 19. stoletja so oznanjali, »da Postojnska jama naredi močan vtis na občutja in duha prijateljev narave«.
»Jamski turizem je v Sloveniji ena najstarejših vej turizma in tudi danes predstavlja pomemben del v celotnem turizmu. Postojnska jama je ena od razpoznavnih znakov Slovenije, zato je jamski in kraški turizem upravičeno postal ena od ‘blagovnih znamk slovenskega turizma’,« je na slovesnosti ob okrogli obletnici poudaril Dominik S. Černjak predsednik TZS.
Za vpis Postojnske jame na mednarodni turistični zemljevid so v veliki meri zaslužni prostovoljci Turističnega društva Postojna, pod dolgoletnim vodstvom predsednika Srečka Šajna, ki je tudi pobudnik in soustanovitelj Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska, ki praznuje 20. obletnico delovanja.
Turistično društvo Postojna je avtor in soavtor številnih prireditev, odmevnih doma in v tujini – Furmanski praznik, Mednarodni glasbeni festival mladih, Jaslice v Postojnski jami … Vse našteto je dokaz, da Postojnska jama brez turističnega društva Postojna in predanih prostovoljcev danes ne bi bila ena od naših mednarodno prepoznavnih blagovnih znamk.
Vir: Sprehod skozi čas 3, Ob 140. obletnici Turističnega društva Postojna, ki ga je izdalo TURISTIČNO DRUŠTVO POSTOJNA 1883–2023).
