Ohranjanje zdravih rastlin je svetovnega pomena za naše zdravje in življenje na modrem planetu. Zdrave rastline zmanjšujejo lakoto, revščino, vplivajo na hrano, ki se znajde na naših krožnikih, ohranjajo okolje, v katerem živimo, z njimi je povezana celo ekonomska razvitost določenega področja.
Foto: Ciril Jazbec/www.slovenia.info
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin, 21. marca, na mednarodni dan gozdov, pa se bomo poklonili našim čudovitim drevesom. Novi nepričakovani izzivi, vključno z uničujočimi vplivi podnebnih sprememb, povečanjem mednarodne trgovine, hitro izgubo biološke raznovrstnosti in novimi potmi širjenja škodljivih organizmov, zahtevajo učinkovito nacionalno, regionalno in globalno politiko, organiziranost in mehanizme ukrepanja proti širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Ključna sporočila mednarodnega leta zdravja rastlin 2020
- Tvegano je prenašati rastline in rastlinske izdelke iz drugih delov sveta, saj se tako lahko širijo bolezni in škodljivci.
- Trgovanje z rastlinami in rastlinskimi izdelki naj bo varno brez postavljanja nepotrebnih ovir.
- Z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo tudi biološko pestrost.
- Z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo okolje.
- Podpirajmo zdravje rastlin ter vlagajmo v razvoj in raziskave s tega področja.
- Zdrave rastline so ključnega pomena za zmanjševanje lakote in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
- Okrepimo spremljanje rastlinskih bolezni in škodljivcev, da lahko hitro ukrepamo ter zaščitimo rastline in njihovo zdravje.
Turizem postaja odgovorna gospodarska panoga, saj se lahko s številnimi turističnimi tokovi z enega na drugi konec sveta prenašajo bolezni in škodljivci. A vsak posameznik lahko veliko prispeva k zdravju rastlin, ki ga obdajajo v domačem kraju, tako da s potovanj po svetu ne prinaša rastlin, semen, plodov, zelenjave ali cvetja, kajti v njih se lahko skrivajo rastlinske bolezni in škodljivci! Vsak od nas je lahko tudi aktiven opazovalec narave. Če na sprehodu opazimo bolezenska znamenja ali škodljive rastline, ki so podobne karantenskim škodljivim organizmom, o tem nenadoma obvestimo Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter pooblaščene strokovne inštitucije.
Gozdovi so naše največje naravno bogastvo. Človeku nudijo neprecenljivo ekološko, gospodarsko, socialno in zdravstveno vlogo. Pa vendar se globalno krčenje gozdov nadaljuje s skrb vzbujajočo hitrostjo. Kar 13 milijonov hektarjev gozda letno je uničenega. Krčenje gozdov predstavlja od 12 do 20 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, zato ni nenavadno, da je 21. marec, mednarodni dan gozdov, tudi dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh gozdov. Gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov površine Slovenije, marsikje segajo globoko v urbana območja in so pomemben vezni člen zelene infrastrukture. Tema leta 2020 so gozdovi in biotska raznovrstnost. Turistična zveza Slovenije se bo pridružila osrednjemu dogodku, ki se bo odvijal 20. in 21. marca 2020 na Kočevskem. Vabljeni v objem dreves, saj Kočevsko velja za najbolj gozdnato pokrajino na Slovenskem. V objemu gostih dreves lahko prvinskost začutimo v pragozdu, ki nas prevzame s svojo mogočnostjo.
Gozdovi so velika pljuča planeta. Velika katastrofa je v zadnjih mesecih prizadela Avstralijo. Ognjeni zublji so pogoltnili številne gozdove. Zgorelo je več kot okoli 110 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je skoraj pet Slovenij, od tega veliko gozdov. Resni so bili tudi požari v amazonskem pragozdu, ki je največji deževni gozd na svetu z občutljivim ekosistemom, ki ima ogromen vpliv na porabo in izpuste oglikovega dioksida v ozračje.
Krčenje gozdov se zaradi izjemne priljubljenosti avokada, ki velja za superživilo, nadaljuje tudi v Mehiki, eni največjih izvoznic tega zelenega sadeža. Tam naj bi po nekaterih podatkih nezakonito posekali od 1500 do 4000 hektarjev gozda.
Besedilo in foto: Jože Prah
