Od 26. marca do 30. junija bo na osmih prizoriščih v Piranu in Portorožu potekala razstava del Safeta Zeca. Na ogled bo 50 slik iz ciklov Objemi in Exodus, kar bo njegova največja samostojna razstava v Sloveniji doslej.
Zgodba te razstave se je pričela novembra 2019, ko so Polona Senčar iz potovalne agencije Maona Piran, Milka Sinkovič, predsednica društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran, in Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran na razstavi v Benetkah občudovale dela v BiH rojenega mojstra Safeta Zeca. Njegova dela so nanje naredila izjemen vtis in strinjale so se, da morajo slike pripeljati v Piran ob naslednji veliki noči, ko v piranskih cerkvah že tradicionalno poteka razstava Križev pot. Načrte jim je nato prekrižala pandemija, a močna želja je ostala.
In tako bodo od jutri pa vse do konca junija Zecova dela postavljena na kar osmih prizoriščih z veliko kulturno, arhitekturno in zgodovinsko vrednostjo v Piranu in Portorožu. Gre za štiri cerkve (Marije Zdravja, sv. Petra, sv. Roka in sv. Marije Tolažnice), krstilnico, Tartinijevo hišo in gledališče Tartini v Piranu ter nekdanje skladišče soli Monfort v Portorožu. Razstava bo predstavljala uvod v letošnjo turistično sezono in bo vabila obiskovalce, da preko razstave spoznajo tudi bogato kulturno dediščino piranske občine. »Živimo v turistični občini in menim, da bo razstava pomemben del naše turistične ponudbe. Zato smo se odločili, da ponudimo lokalnim turističnim vodnikom posebno izobraževanje in jih tako seznanimo z razstavo,« je dejala Milka Sinkovič.
Na ogled bo 50 slik iz ciklov Objemi in Exodus, kar bo Zecova največja samostojna razstava v Sloveniji doslej. Mednarodno priznani in večkrat nagrajeni umetnik, ki trenutno živi v Benetkah, je oba cikla ustvarjal zadnjih 20 let, navdahnjen z globokim spoštovanjem do sočasnih tragičnih dogajanj, zlasti do tragedije v Srebrenici, do žalostne ljubezenske zgodbe Boška in Admire in do sodobne globalne migrantske problematike s poudarkom na otrocih kot najbolj nedolžnih žrtev. Razstavo spremlja večjezični katalog z zapisi nekdanjega direktorja fundacije Beneških mestnih muzejev Giandomenica Romanellija in Nives Marvin, oblikovala in izdala ga je založba Qupé éditions.
V ciklu Objemi si bo možno ogledati 37 slik, ki jih mojster posveča tragični zgodbi Boška in Admire. Sarajevska Romeo in Julija, Srb in Bošnjakinja, ki jima ni bilo mar za vero ali narodnost. Sredi maja leta 1993 sta Admira Ismić in Boško Brkić želela zapustiti oblegano Sarajevo in se prebiti do Beograda. A zaljubljenca sta uspela priti le do kontrolne točke na sarajevskem mostu Vrbanja. Ko sta prečkala črto pod bosansko kontrolo, je ostrostrelec najprej zadel Boška, ki je na mestu umrl. Naslednja krogla je zadela Admiro, ki je še premogla dovolj moči, da se je splazila do Boška, nato pa je v njegovem objemu izdihnila tudi ona. Njuni trupli sta v zadnjem objemu na nikogaršnji zemlji ležali sedem dni, preden so ju odstranili in pokopali. Njuna tragična ljubezenska zgodba pa je obkrožila svet in navdihnila številne umetnike. Dela iz cikla Objemi bodo na ogled na sedmih lokacijah v starem mestnem jedru Pirana, 13 slik iz cikla Exodus pa bo na ogled v kamniti dvorani nekdanjega skladišča soli Monfort v Portorožu. Ta dela govorijo o nesmislu vojne in žalostnih usodah sodobnih beguncev in migrantov, ki se v nemogočih okoliščinah podajajo na pot proti obljubljeni Evropi. Slike so nedavno prišle iz Srebrnice, razstavljene so bile v Memorialnem centru Srebrenica ob 25. letnici genocida.
»Safet Zec je mojster slikarstva, grafike in risbe. Od leta 1992 je imel okoli sto razstav, nekajkrat se je predstavljal tudi v Sloveniji. Njegova zadnja večja razstava pri nas je bila v Ljubljani pred dvajsetimi leti, zato nam je v veliko čast, da lahko sedaj v Piranu predstavimo njegova dela v takem obsegu. Zecova dela imajo izjemno izrazno moč, upodobil je veliki križev pot civilizacije na prehodu v tretje tisočletje in s tem ustvaril neponovljiv opomin na nesmiselne grozote,« je o razstavi povedala Nives Marvin. Izpostavila je še tehnično zelo zahtevno postavitev slik, pri kateri je bila v veliko pomoč piranska slikarka, kiparka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić.
Gre za ganljivo razstavo, ki gledalcev ne bo pustila ravnodušnih. Zec skozi svoje stvaritve pripoveduje o aktualnih tematikah človeških grozodejstev, ki se v takih ali sličnih podobah prav zdaj dogajajo po vsem svetu, tudi v naši neposredni bližini. Dejanja vojne, nasilja in žalosti, pa tudi upanja in ljubezni, ki ne bodo nikoli izbrisana iz spomina. »Želim, da moja umetnost prispeva h krepitvi nujno potrebne moralne prenove, ki edina lahko razbije ta neznosni zastor brezbrižnosti,« je o svojem delu dejal Safet Zec. Umetnik je s svojo družino tudi na lastni koži doživel svojevrsten eksodus. »Velik vtis so nanj napravile fotografije beguncev, ki se v zadnjih letih spet pogosto pojavljajo v medijih. Pričel je zbirati časopise s temi objavami, nato pa na časopisni papir v pičlih dveh mesecih naslikal celoten cikel Exodus,« je o delu svojega očeta povedala Hana Zec.
V načrtu je tudi pester spremljevalni program razstave, ki ga bodo organizatorji prilagajali ukrepom in bo vključeval glasbene, baletne in gledališke nastope, predavanja Mirovnega inštituta ter okroglo mizo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Univerzo na Primorskem. »V načrtu so stalna vodstva po razstavi, zelo pa se veselimo tudi srečanja z mojstrom Safetom Zecom, ki se danes žal ni mogel udeležiti konference. Na sprostitev ukrepov med drugim čaka tudi monolog po scenariju Toneta Partljiča, v katerem bo zaigrala Mojca Partljič, spremljali pa jo bodo piranski glasbeniki in plesalci. Partljič je, navdahnjen z zgodbo o Bošku in Admiri, scenarij na enajstih straneh napisal v eni sami noči,« je povedala Polona Senčar.
Razstava slik Safeta Zeca Exodus in Objemi je združila tri različne piranske organizacije – javno, zasebno in nevladno – z namenom predstaviti izjemnega slikarja in skrajno humano sporočilo njegovih del Piranu, Istri in širši Sloveniji. Na ta način želijo proslaviti obletnice svojih dolgoletnih delovanj in prizadevanj, približati umetnost svojim sokrajanom, pa tudi vsem drugim ljubiteljem lepega. Pri tem so jih podprli tudi soorganizatorji razstave: Občina Piran, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Župnija Piran, Avditorij Portorož-Portorose in Turistično združenje Portorož. Z razstavo nadaljujejo stoletja dolgo tradicijo Pirana kot mesta umetnosti, ki so ga zaznamovala velika imena, kot so Vittore Carpaccio, Domenico Tintoretto, Cesare dell’Acqua, Lojze Spacal, Janez Lenassi in Herman Pečarič ter pomembni likovni dogodki, kot sta Mednarodni kiparski simpozij Forma viva Portorož in Ex-tempore Piran.
Vstopnice za razstavo so na voljo na vseh prizoriščih, razen v cerkvah, kjer je ogled brezplačen. Dostopne so tudi preko spleta na www.portoroz.si. Cena vstopnice je tri evre za ogled razstave na posamezni lokaciji (v Monfortu, gledališču Tartini ali Tartinijevi hiši) oziroma osem evrov za ogled razstave na vseh lokacijah (z identifikacijo za študente in upokojence štiri evre, za skupino nad deset oseb pet evrov, otroci do 12. leta brezplačno). Urnik razstave in prodajnih mest je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. (konec)
