Moja dežela – lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna glava, Več znanja za več turizma; Boštjan Luštrek je sodeloval oziroma sodeluje pri domala vseh največjih projektih Turistične zveze Slovenije že kakšno desetletje. In to, da jim zaradi službe zadnji dve leti ne more več namenjati toliko časa, kot jim ga je lahko v prejšnjih letih, mu niti najmanj ne ustreza. »K sreči je mogoče za to izkoristiti nadure in dopust; prihodnje leto jih bom zagotovo. Preveč pogrešam delo na terenu in z ljudmi, ki ga prinašajo ti projekti,« pravi Boštjan, ki je leta 2012 prejel posebno priznanje za prostovoljsko delo v turistični društveni organizaciji.
Vsak dan je pokonci že ob pol petih zjutraj, saj imajo doma v Goričanah nad Medvodami kmetijo. Pred odhodom zdoma je treba nahraniti živali; zdaj so v hlevu tri krave – »ampak prav vseeno je, ali imaš samo nekaj ’repov’ ali veliko čredo, v vsakem primeru si moraš vzeti čas zanje« –, teliček, imajo kokoši in piščance, včasih kakšnega prašiča. Pa vrt in njivo ter travnik za seno za živino. Doma je tako le stežka brezdelen. In tudi ko je zdoma, je Boštjan povečini vpet v kakšno delo. Je član Turističnega društva Goričane – Vaše, Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič Sora, vpet je v delovanje Turistične zveze Medvode, kakor je bilo že omenjeno, sodeluje s TZS. Pa je bil doslej govor samo o času, ko ni v službi v turistično-informacijskem centru v Medvodah, ki deluje pod okriljem javnega zavoda za šport, turizem, kulturo in mladino Sotočje. O vsem naštetem pripoveduje z navdušenjem; kar počne, rad počne.
Pot v turizem in do sodelovanja s TZS
V turizem je zaplul počasi, malce po spletu naključij. Delal je sicer v gostinstvu (po izobrazbi je gostinsko-turistični tehnik); bil je vodja restavracijskega dela gostinstva v domu upokojencev v razvpitem Zbiljskem gaju. A v turizem je »zašel« zaradi pripravništva v nekdanjem škofjeloškem hotelu Transturist. Znanstvo iz tega obdobja ga je privedlo do občasne pomoči v medvoški turistični agenciji in do priprav na njeno predstavitev na turističnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Tako se je seznanil z Vanjo Ločniškar, nekdanjo in zdajšnjo predsednico TZ Medvode; zveza je tedaj upravljala TIC oziroma turistični biro v Medvodah in bila do ustanovitve zavoda Sotočje ključna akterka v razvoju turizma v medvoški občini. Boštjan je začel sodelovati z zvezo in njenim birojem, se kmalu zatem vključil v projekte TZS, zdaj pa je v turistično-informacijskem centru tudi zaposlen.
»S TZS sem začel sodelovati na pobudo svojih starejših kolegov iz Medvod, ki so bili že vpeti v njeno delo. Na zvezi so me povabili k sodelovanju pri projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna; v času, ko je bil predsednik TZS še Marjan Rožič. Prvo leto sem s člani ocenjevalne komisije obiskoval kraje, naslednje leto pa sem že bil vodja izvedbe projekta na terenu. Težko je v le nekaj besedah povzeti te obiske. Vsak kraj je drugačen, ljudje so različni. Toliko prijetnih ljudi sem spoznal v teh letih … S tem projektom sem se tesneje povezal s TZS in kmalu so me povabili k sodelovanju pri še dveh njihovih projektih, za otroke: Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma. Spet nekaj novega, spet je bilo treba na teren, prebirati svežnje nalog; sicer sem ta projekta že spoznal kot mentor na OŠ Simona Jenka v Smledniku in tako sem vedel, kako otroci doživljajo to tekmovanje, kakšno veselje je bilo, ko smo prejeli priznanja. V vsem tem sem res užival,« pripoveduje Boštjan, ki je TZS pomagal tudi pri drugih stvareh, denimo pri pripravi in izvedbi srečanj turističnih društev.
Prispel je Miklavž!
Tako je že dobro desetletje vpet v turizem in turistično ter kulturno dogajanje v matični občini. Med zadnjimi prizadevanji je še zlasti ponosen, pove, na to, da so Medvoščanom po osmih letih »vrnili« kulturni abonma. Aktiven je v medvoškem kulturnem domu, je član upravnega odbora KUD Oton Župančič Sora, »kjer sem plesal folkloro, dobri dve desetletji imamo tudi dramsko sekcijo …; konec decembra bomo imeli premiero Pepelke. Zadnja leta sicer v društvu delam predvsem s podmladkom. Sem povezovalec na različnih dogodkih, včasih tudi nastopam. Včeraj sem bil na Goričanah spet Miklavž. Že leta sem Miklavž in mislim, da bi bilo prav, da to zgodbo počasi zapelje nekdo drug, drugače, po svoje. Čez čas so vedno potrebne spremembe,« razmišlja Boštjan. Kot član TD Goričane – Vaše sodeluje tudi pri odmevni mednarodni prireditvi Noč parkeljnov v Goričanah. In seznam stvari, pri katerih sodeluje, še zdaleč ni končan …
Kako sta Nizozemca grizla v polhograjske klance
Kako pa je s turističnim obiskom Medvod? »Obiskovalci iz Slovenije pridejo sem praviloma kaj dobrega pojest – imamo odlične gostilne, prve z znakom Gostilna Slovenija, gredo na turo po Polhograjskih dolomitih, obiščejo Zbiljsko jezero … Koliko ljudi je ob njem spomladi in poleti ob lepih koncih tedna! Želel bi si, da bi se razpršili še kam drugam: da bi šli, recimo, na smledniški grad, kjer je res lepo in kjer je okrepčevalnica z izvrstnimi flancati in gibanico.« Tujih turistov pa je, ugotavlja Boštjan, v Medvodah čedalje več. »In ostajajo tudi ves teden. V medvoški občini je kamp (Smlednik), ki je poleti zelo dobro obiskan, vanj se ljudje tudi radi vračajo; sicer spijo bodisi pri katerih drugih sobodajalcih v občini ali v Ljubljani.« Glede na razgibano naravo, ki obdaja Medvode, ni presenetljivo, da čedalje pogosteje povprašujejo po izposoji koles. Ob tem se Boštjan spomni poletnega obiska Nizozemcev, ki sta se pri njih zadržala dober teden. »Vsak drugi dan sta prišla v TIC povprašati, kaj bi lahko počela. S seboj sta imela kolesi in tako sem jima predlagal tudi izlet na Katarino. Imamo odličen, pregleden zemljevid z dobro označenimi in opisanimi kolesarskimi potmi, ampak … Te poti niso označene tudi na terenu. In tako sta se Nizozemca v Polhograjcih izgubila. Reveža sta pristala v Polhovem Gradcu in morala prikolesariti nazaj v Medvode. Ob vrnitvi sta se oglasila v TIC-u. Kar groza me je bila, kaj bosta porekla. Pa sta dejala samo: ’Imate res lepo naravo, ampak tudi veliko klancev!’ Takoj sem jima podaril okrepčilni paket z medom in spominkom. No, ob vrnitvi domov sta pisala v kamp, sporočila, da sta varno prispela in da nas lepo pozdravljata, tudi nas v TIC-u,« smeje se pripoveduje Boštjan. Takšne izkušnje mu seveda polepšajo dan.
Tuji turisti sicer v Medvodah pogosto zaman iščejo staro mestno jedro. »Tega pa res nimamo, Medvode so mlado, razpršeno, prehodno mesto – imamo pa lepo naravo, jim povem. In le streljaj proč sta Ljubljana in Škofja Loka, obe s prikupnim starim jedrom.«
Pohodne čevlje iz omare in v hrib
Boštjan Luštrek je rad vpet v okolje, v katerem živi. Rad je aktiven v njem. Ampak včasih si je treba vzeti vsaj kakšno uro samo zase; najljubše so mu tiste, ki jih preživi v Polhograjcih. »Ko si obujem pohodne čevlje in se odpravim na Osolnik ali na kateri drug tukajšnji hrib!«
Mateja Gruden
