V krajšem prispevku želimo predstaviti predjamsko čudo, o katerem so bile napisane tako številne literarne ubeseditve in izdana knjižna dela kakor tudi likovne upodobitve skozi stoletja.
Naj navedem:
– Franc Malavašič, Erazem Predjamski, Povest iz 15. stoletja, Ljubljana 1896, peti ponatis:
»Mali dve uri od Postojine v strani proti Nanosu, na notranjem Kranjskem, stoji kakor orlovo gnjezdo v otlini orjaškega skalovja Predjamski grad. Svet okolu njega je jako samoten in pust; visoke skalnate stene in globoki prepadi ga obkrožujejo.«
– dr. Ivan Stopar, kastelolog, Predjamski grad; Jama, grad Erazma Predjamskega, Postojna 2001:
» Kraški svet pod veličastnim Nanosom ter pogorjem Hrušice in Podgore, svet podzemnih vodotokov, ponorov in prelepih kraških jam, je že od pradavnine vabil človeka, da je v njegovih nedrih iskal zavetje. Našel ga je Betalovem spodmolu in v Otoški jami pa tudi v komaj dostopnih jamah sredi prepadnih pečin nad potokom Lokva.«
– dr. Matjaž Kmecl, monografija Postojnska jama, 1990:
»Nekaj kilometrov naprej od vhoda v Postojnsko jamo je ena najslikovitejših zgrad: sredi 123 metrov visoke skalne stene dobesedno visi Predjamski grad – s tremi, štirimi nadstropji, nekako ošabno enostaven, nezavzeten, poln nepopustljivosti.«
– dr. France Habe, speleolog, Predjama, grad in jama, Postojna 1980:
»Matica kraškega turizma je Postojnska jama. Poleg nje je že od nekdaj slovel Predjamski grad kot posebnost Slovenskega krasa, brez primere v svetu.«
Posebno žlahtnost mu daje zgodba o vitezu Erazmu Predjamskem. O njem je Saša Vuga napisal zgodovinski roman, Miroslav Vilhar, avtor in skladatelj, pa spevoigro Jamska Ivanka. Razvejeni podzemeljski rovi, ki vodijo do izvirov Vipave, pa so mikavni in povečujejo radovednost slehernega.
Seveda je ena izmed najlepših pripovedi opis Predjamskih čudes, Janeza Vajkarda Valvasorja Slava Vojvodine Kranjske, 1689; delček je priobčen na kraju knjižice dr. Ivana Stoparja.
»Kadar si radovedni in kuriozni bralec zaželi videti kakšno jamo, ki bi na svetu ne bilo enake, naj obrne oči k predjamskim špiljam. Po moji sodbi so vrednejše ogleda od egiptovskih piramid, ki si jih je postavilo z neverjetnimi stroški faraonska ošabnost v večen spomin na njihovo norost.«
Grad Jama, ki ždi globoko v skalni votlini kot sokolje gnezdo in ima namesto strehe skalo, ki visi prek njega, so pozidali že v 12. stoletju. V ohranjenih listinah prvič naletimo nanj šele v drugi polovici 13. stoletja.
Jamske – Luegerje, med njimi najbolj znanega v listini iz leta 1453, Nikolaja Jamskega, habsburškega fevdnika na Jamskem gradu, je nasledil njegov bližnji sorodnik vitez Erazem. Obleganje Jamskega gradu, 1483–1484, Erazmova zgodba, prepletena z bujno ljudsko domišljijo, ostaja skrivnostna. Končuje se srednjeveško obdobje grajskega razvoja.
V 16. stoletju je vitez iz stare koroške plemiške rodovine Hanz Kobenzl prevzel v zastavno last grad, ga preuredil, dozidal in mu dal današnjo podobo. Posebno je zelo zanimiva življenjska pot Janeza Filipa Kobenzla z uspešno politično kariero. Med drugim je služboval na Dunaju pri cesarici Mariji Tereziji, postal prijatelj njenega sina Jožefa II., ga leta 1770 spremljal v Pariz na dvor Ludvika XVI. Kot svetovljan z bleščečo kariero je poleg več svetovnih jezikov tako dobro obvladal slovenščino, da so ga nekateri kar šteli za Slovenca.
Ko je s Filipom Kobenzlom rodovina izumrla, so leta 1810 posest in grad dedovali sorodstveno povezani grofje Coronini s Kromberka.
Z nakupom gospoščin Hošperk, Šteberk, Logatec in z nekaterimi drugimi fevdalnimi privilegiji je leta 1846 prešla posest Jama v last Windischgrätzov, ki so ostali njeni lastniki do nacionalizacije po koncu 2. svetovne vojne.
Danes je Predjamski grad z jamo prvovrstna turistična točka, zanimiv vse leto. To potrjuje več kot sto tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali predjamsko čudo. Težko ali skoraj nemogoče je to čudo opisati z besedami ali predstaviti s podobo. Ko ga obišče, si ga ogleda, doživi, mu vzbudi močan vtis, je obiskovalčeva sla potešena, bogatejša.
Več o:
– romantični zgodbi o Erazmu in Erazmovem rovu,
– raziskavah v konjskem hlevu in podzemeljskih rovih,
– predjamskem zakladu,
– srednjeveški podružnični cerkvi Žalostne Matere Božje v soseščini gradu in o številnih zanimivostih
mogoče kdaj drugič …
Narava je bila skozi tisočletja jako radodarna, ‘modro umetelna’. Ustvarila je svojski predjamski prostor. V stoletjih je človek v tej naravni skalni kulisi, ob njej in na njej dograjeval, si ustvarjal bivališča, zavetja pred dežjem, mrazom, snegom in močno kraško burjo …
Odmevnejši dogodki pri Predjamskem gradu
Ob slikovitem Predjamskem gradu so se zvrstile številne kakovostne prireditve, ki so bogatile turistično ponudbo gradu ter razveseljevale tako številne turiste kot tudi domače obiksovalce. Med najznamenitejšimi je še danes prepoznaven Erazmov viteški turnir, osemnajst se jih je zvrstilo v obdobju 1994–2012. V zadnjih letih ga poskušajo člani KS Bukovje in društva Kašča nadomestiti s Srednjeveškimi dnevi v Predjami.
Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska in Turistično društvo Postojna sta v obdobju 2014–2019 v okviru Mednarodnega glasbenega festivala mladih pripeljala na ploščad pred Predjamski grad številne mednarodne in domače kakovostne pevske zbore, orkestre in vokaliste, ki so popestrili in obogatili dogajanje v času glavne turistične sezone in tako promovirali kulturo v najširšem pomenu besede.
Nekateri najodmevnejši:
– koncert irske tradicionalne glasbe, NOREIA, avgust 2014,
– nastop Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, avgust 2015,
– koncert PZ EUPHONÉ s Sicilije, julij 2016,
– koncert JAZZ ANSAMBLA, Glasbena šola Postojna, september 2017,
– koncert samospevov in opernih arij, posvečen 200. obletnici Postojnske jame in 200. obletnici Miroslava Vilharja; nastopili so: Mojca Bedenik, sopranistka, Jure Počkaj, baritonist in Mojca Lavrenčič, spremljava na klavirju, avgust 2018. Ob navdušenem številnem domačem občinstvu in obiskovalcih Predjamskega gradu sta izvrstna operna pevca prav za ta koncert izvedla Vilharjeve samospeve: Metuljček, Pesem svobode, Slovo od domovine in Po jezeru … Med opernimi izvedbami pa so navdušili z Mozartom, Verdijem, Rossinijem …
– nastop Youth Choir, BALSIS, iz Latvije, avgust 2019.
Ob edinstveni kulisi Predjamskega gradu v čudovitem naravnem okolju sta se spojila vrhunska glasba in kulturna znamenitost, kar je pričaralo nepozaben poletni večer. Posebno bi poudarila dober občutek, ko spremljaš navdušenje gostov iz tujine, ki zaslišijo pesem v svojem jeziku.
Še posebno pomembno je izpostaviti osvojeno prvo mesto med izletniškimi kraju pri projektu TZS, Moja dežela – lepa in gostoljubna. Nominacijo za Predjamo s Predjamskim gradom je predlagala Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska.
Poleg kulturnih dogodkov in skrbi za urejeno okolje pa velja omeniti še področje adrenalinskega doživljanja legend in zgodb na kolesu – Bodi legenda, krožno kolesarsko pot, ki povezuje Predjamski grad z drugimi kulturnimi znamenitostmi na Postojnskem. Njen namen je obuditi obstoječe “Grajske kolesarske poti”.
Že sam obisk Predjame, zanimive vasice, ki se iz leta v leto razvija s turističnim obiskom številnih občudovalcev, ter sam pogled na Predjamski grad, to nepozabno stvaritev narave in arhitekture prednikov, nas obogati, napolni z lepoto in popelje v preteklost.
Besedilo: Srečko Šajn, predsednik TD Postojna ter Marica Gombač, TD Postojna
Fotografije: Srečko Šajn in TD Postojna
