Festival Vinska vigred predstavlja veliko priložnost za promocijo Metlike in razvoj vinogradništva in turizma v Beli krajini. Ponuja sprostitev in užitek ob veliko zanimivih dogodkih, ki jih vsako leto skrbno pripravijo na sončni strani Gorjancev.
Belokranjskih lepot ne morete izmeriti s še tako bujno domišljijo. Tu živijo ljudje, ki so jim tuje besede sovraštvo, neprijaznost, oholost, nadutost in morda še negostoljubnost. Kar so za Gorenjce nageljni, je za Belokranjce trta. Vino jim predstavlja sonce v kozarcu. V Beli krajini izhlapijo žalost, slaba volja in podobne reči, ki nimajo s petjem in vriskanjem ničesar skupnega. Bela krajina je s slovničnega stališča ženskega spola, zato ni čudno, če je nežna, topla, lepa, razumevajoča, očarljiva, zapeljiva, samosvoja, cvetoča, morda še mikavna, skrivnostna ter naivno nedolžna. Vinska vigred je lahko samo v njenih nedrjih, kjer postanejo zaradi dobre kapljice reveži bogatejši, nesrečni srečni, sprti prijatelji in neumni pametni.
Iz leta v leto se dviguje kakovost belokranjskega vina. Vse več je tudi novih, mladih vinarjev, ki se uveljavljajo v slovenskem prostoru. Belokranjsko vino je po vsej Sloveniji in zunaj nje vse bolj prepoznavno in cenjeno. Tudi na račun belokranjskega vinorodnega okoliša velja posavski vinorodni okoliš za boljši, bolj kakovosten del slovenskega vinogradništva. Dr. Julij Nemanič ob tem dodaja: »Če spoštujemo žlahtno vinsko kapljico, ga uživamo redno, toda zmerno. Nagrajeni bomo z zdravim duhom, čvrstim zdravjem ter lepšim in daljšim življenjem.«
Bela krajina se lahko pohvali s kar dvema posebnežema med slovenskim zaščitenim vinom s priznanim tradicionalnim poimenovanjem: z metliško črnino in belokranjcem. Da se je Bela krajina soglasno odločila zaščititi svoj unikat, vino, ki ga nihče drug nima pravice tako poimenovati, priča o zrelosti. Kolektivna blagovna znamka ni last enega vinarja, dediščina je bila prigarana, težko zaslužena. Dolžnost novih generacij je, da jo ohranjajo in bogatijo. Mnogi mali vinogradniki obdelujejo svoj vinograd brez ekonomske računice, bolj iz veselja. Dela v vinogradih niso več tako težaška, opravljajo se s stroji. Ker so vinogradi težko dostopni, v Beli krajini na srečo ne bodo nikoli uvajali strojev za rez trte in trgatev grozdja. Človek bo tisti, ki bo v vinogradu ključen in nenadomestljiv. Belokranjsko vino bo zato ohranjalo svoj značaj, ki ga ne bo uniformirala industrializacija. Belokranjski vinogradniki bodo lahko tudi v bodoče ohranili intimen odnos s trto.
Če bi Belo krajino predstavljali tujcu, bi mu poleg slikovite pokrajine, kulturnih in naravnih znamenitosti in tradicionalnih običajev zagotovo želeli predstaviti tudi belokranjsko kulinariko, v kateri ima posebno mesto žlahtna vinska kapljica. In ta kapljica se od leta 1983, vsako leto sredi maja, predstavi na festivalu Vinska vigred v Beli krajini. Tudi letos bo tako. V metliškem mestnem jedru se bodo od 19. do 21. maja znova zbrali prijatelji Bele krajine.
Na petek pripravijo kronanje kraljice metliške črnine in podelitev vinskih šampionov. Vigredi se vsako leto udeležijo tudi predstavniki pobratenih občin Ronchi, Wagna in Ozalj. V petek prav tako odprejo kulinarično razstavo, ki jo pripravi Društvo kmečkih žena Metlika. Sobota je dan, ko se po Metliki sliši glasba pihalnih orkestrov, folklornih skupin ter številnih drugih glasbenikov. Tudi na ta dan gostje pokušajo najboljše belokranjsko vino, belokranjsko pogačo, na delavnici pa se to zaščiteno posebnost lahko naučijo tudi peči. Seveda za največji poslastici Bele krajine veljata odojek in jagenjček na ražnju.
Nedelja je na vigredi družinski dan. Številne aktivnosti in delavnice so prilagojene otrokom, družinam in seveda tudi vsem ostalim, ki jih pritegnejo raznovrsten program ter številne stojnice.
Kot smo že dejali, ima Vinska vigred v Beli krajini zares bogato tradicijo. Ta se v Metliki leta 1983 ni zgodila kar tako iz nič, ampak je imela nedvomno korenine v preteklosti. Te korenine predstavlja šest uspešno organiziranih razstav belokranjskega vina v Semiču v letih od 1977 do 1982. A ker je tamkajšnjim organizatorjem za naprej nekako pošla sapa, so se v okviru tedaj še enotnega Društva vinogradnikov Bele krajine dogovorili, da bodo prihodnje razstave vina izmenično potekale v Metliki, Črnomlju in Semiču. Lep in logičen dogovor, ki pozneje nikoli ni bil uresničen, saj se tridnevne kulturno-turistično-zabavne prireditve v okviru Vinskih vigredi, katerih rdeča nit je vseskozi ostala razstava ob pokušanju vsakokrat predhodno kar najbolje strokovno ocenjenega in nagrajenega belokranjskega vina, še kar naprej vrstijo le v Metliki ali natančneje na treh metliških trgih.
Zanimiv je 35. člen Statuta občine Metlika, v okviru katerega je med številnimi županskimi zadolžitvami navedena tudi ta, da vodi vsakoletni prireditveni odbor Vinske vigredi. To sprva nenapisano, pozneje pa v občinski statut vneseno pravilo je nedvomno odločilno pripomoglo k temu, da se je prireditev v Metliki ohranila vse do današnjih dni.
Besedilo: Rudi Vlašič, Zavod Metlika
Fotografije: Arhiv TIC Metlika
