Čebelarstvo – že stoletja pomembna gospodarska dejavnost tudi v Kranjski Gori

0
162

Če je imela v 18. stoletju Breznica na Gorenjskem Antona Janšo, smo imeli dobro stoletje pozneje v Mojstrani čebelarja Mihaela Ambrožiča. S svojim delovanjem in znanjem je veliko prispeval k poznavanju kranjske čebele in širitvi njenih panjev po svetu.

Tudi po njegovi zaslugi se je kranjska sivka močno razširila po svetu, saj je najprej z okoliškimi čebelarji, nato pa tudi s čebelarji iz tujine trgoval s kranjsko čebelo. Pri tem je nudil strokovno znanje, a tudi panje in drugo orodje za čebelarjenje, ki ga je izdeloval v lastni delavnici, kjer je nastal tudi tako imenovani ležeči panj, ki je služil za prevoz čebel na daljše razdalje.

Opazovanje čebelje družine, Fotografija: Toni Zupančič

V času svojega aktivnega trgovanja s kranjsko sivko je izvozil več deset tisoč panjev čebel na večino svetovnih celin. Za svoje delo je prejel več kot 140 priznanj in odlikovanj, prvo na dunajski svetovni razstavi leta 1873. Na današnjem Trgu olimpijcev pa je bil po njegovi zaslugi postavljen tudi največji čebelnjak v Evropi.

Čebelnjake, čebele in panje je na destinaciji mogoče srečati na vsakem koraku. V Ratečah – Kranjski Sibiriji, kot jo je poimenoval že Josip Lavtižar, se je izoblikovala posebna oblika ‘ekstremnega čebelarjenja’ zaradi posebne mikroklime, ki vlada v vasi.

Kranjska sivka, Fotografija: Toni Zupančič

Čebelarska učna pot in čebelarstvo Bee Toni

Pr’ Juvanu (po domače) najdemo čebelarstvo Bee Toni, ki ga sestavljajo družinski člani Toni, Marjeta in Sara. Troperesno deteljico obiskuje zelo širok krog obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

Na osnovi tradicije in izkušenj iz tujine so pripravili čebelarsko učno pot, na kateri so vsi obiskovalci poleg naravnih danosti deležni tudi zanimivosti o življenju čebel. Čebelnjaki so slovenska posebnost, so edinstveni. So galerije na prostem. Njihov čebelnjak krasijo originalne rateške panjske končnice, ki so posebnost v Sloveniji in prikazujejo zgodovino Rateč.

V bližini je postavljen tudi ogledni panj, kjer si lahko vsak obiskovalec ogleda življenje čebelje družine. Marjeta vas popelje po zasajenem velikem vrtu z medovitimi rastlinami, dišavnicami in zdravilnimi rastlinami, da se spoznate z rastlinami, ki so pomembne za prehrano čebel.

Splošna predstavitev o kranjski sivki, čebelarjenju nekoč in danes, pridobivanju medu in pomenu čebel v naravi za obiskovalce nečebelarje traja približno eno uro. Prilagojena je tako najmlajšim kot starejšim, domačim in tujim obiskovalcem. Z veseljem si vzamejo čas tudi za degustacijo ‘rateške strdi’ z obiskovalci in pogovor. Pred kratkim so uredili čebelnjak za apiterapijo. Nekajurno bivanje v čebelnjaku z vdihavanjem aerosola (zrak, nasičen z eteričnimi vonjavami čebeljih družin) in pozitiven energetski naboj, ki ga uporabljamo v neposredni bližini čebelje družine, krepita imunski sistem, namreč ugodno vplivata na obolenja dihal, zmanjšujeta stresno simptomatiko in izboljšujeta splošno počutje.

Apis mellifera Carnica je latinsko poimenovanje za kranjsko sivko, ki izvorno izhaja iz Slovenije in je po razširjenosti druga na svetu, medtem ko je v Evropi vodilna pasma čebel. Velja za najbolj marljivo med čebelami, saj je pozimi zelo varčna s hrano, poleti pa leta na pašo v povprečju deset dni dlje od drugih čebel.

Poslikane deščice, ki zapirajo panje in so nastajale od 18. stoletja dalje, so značilne predvsem za Gorenjsko in slovensko Koroško. Razširile so se po vsej Sloveniji. Okoli 50.000 različnih nabožnih, posvetnih in domišljijskih motivov je krasilo panje različnih čebelarjev, panjske končnice pa so postale slovenska posebnost.

Čebelarska učna pot, Fotografija: Nataša Makovec

Čebelnjak v Zgornji Radovni s posebnimi poslikavami

Zgodovina Radovne in gostilne je upodobljena na domačem čebelnjaku, ki stoji nekaj metrov proč od gospodarskega poslopja in gostilne Psnak. Oče Janka Lipovca se je odločil, da bo z namenom ohranjanja izročila, zgodovine in običajev dal na panje upodobiti različne pomembne dogodke, ki so zaznamovali vas. Posebnost tega čebelnjaka je, da poslikane niso le panjske končnice, kot je to v navadi, temveč celotni panji.

Pr’ Gavedarjo, družina Gregori

Sredi vasi Podkoren najdete pod lipo veliko hišo z domačim imenom Pr’ Gavedarjo. Hiša je polna zgodb, saj stoji pod lipo že dobrih sto let in nudi bivališče že četrti generaciji družine Gregori (po domače Gavedarjevi). Včasih je skupaj s hlevom in vrtom tvorila ponosno kmetijo, danes pa se lahko pohvali s prav posebno podobo, ki jo je dobila ob svoji stoletnici. V njej se namreč prepletajo zgodbe družine in gostov, ki so v njej bivali že davnega leta 1953. O zgodovini govorijo tudi unikatni kosi pohištva, ki so na domačijo prihajali kot dota, in lepe stenske poslikave, ki so pričakale goste že v prejšnjem stoletju. S svojo novo podobo je pridobila pridih sodobnosti, ki se pokaže v zgodbicah, vtisnjenih v edinstven tekstil in v sodobno pohištvo.

Kot vedno pa hiša nudi zatočišče vsem mimoidočim in tistim, ki si želijo pisati nove zgodbe v prelepi Zgornjesavski dolini. Na domačiji Pr’ Gavedarjo se s čebelarstvom ukvarjajo že več kot 60 let. Večji del tega obdobja so namenili tudi ekološkem čebelarjenju, ki ga neprekinjeno ohranjajo tudi danes. Ne delujejo industrijsko, temveč pridelajo le malo medu za družino in prijatelje.

Matica, opazovalni panj, Fotografija: Toni Zupančič

Milan Meglič in Domen Marinčič, čebelarja iz Gozda Martuljka

Na območju Gozda Martuljka delujeta tudi čebelarja Domen Marinčič in Milan Meglič. Milan Meglič je domačin, ki čebelari v Gozdu Martuljku, eden izmed pobudnikov tega, da kranjskogorski čebelarji čebelarijo na čebelam in naravi prijazen način. Ljubezen do čebelarstva mu je bila položena že v zibko, saj je že kot otrok očetu pomagal in se pri njem učil dela s čebelami. Po končani čebelarski šoli je na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani opravljal prakso, pozneje pa se tam redno zaposlil in tako začel poklicno kariero čebelarja. Leta 2013 je slovenskim čebelarjem po dolgoletnih prizadevanjih le uspelo zaščititi slovenski med z geografsko označbo na evropski ravni. Oče tega projekta je bil Milan Meglič, ki je zaslužen tudi za uredbo domače kolektivne blagovne znamke višje kakovosti. Pri čebelarstvu se opira na uporabo zgolj in izključno organskih kislin, ki v nasprotju s kemičnimi sredstvi pri pravilni uporabi v medu ne puščajo nobenih ostankov.

Besedilo: Klavdija Gomboc, predsednica TD Kranjska Gora

Naslovna fotografija: Čebelnjaka, čebele in panje je na destinaciji mogoče srečati na vsakem koraku, Fotografija: Nataša Makovec

Prejšen članekVinska vigred 2023
Naslednji članekKjer je zdravje doma: S čebeljim strupom do mladostnega videza

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here