Gasparijeve slovenske narodne jaslice

0
382

Papirnate narodne jaslice je Maksim Gaspari ilustriral leta 1919 na pobudo Ivana Zormana, prvega predsednika Narodne galerije in ustanovitelja Umetniške propagande. Z Gasparijem je Zorman sodeloval že pri izdajah in tiskanju razglednic, ki jih je umetnik ustvaril. Poznanih je okoli 500 različnih motivov razglednic. Preden je Gaspari naredil ljudske jaslice, je že na več svojih razglednicah upodobil prizor priprave in postavljanja jaslic v bogkov kot. Natančno in slikovito so na njih prikazani dogodki v adventnem času in času pred Božičem.

Gasparijeve papirnate jaslice v Muzeju jaslic na Brezjah (Fotografija: Robert Kužnik)

Slovenske narodne jaslice so izhajale v založbi Zormanove Umetniške propagande in so bile tiskane na klasični kamnotisk oziroma litografiji. To je posebna tehnika tiska, pri kateri je Gaspari s peresom in litografskim tušem na več litografskih kamnov narisal celotno figuraliko. Nato je sledil tehnološki postopek, ki so ga morali opraviti litografski mojstri Blaznikove tiskarne, šele nato je mojster Gaspari določil barve. Vsaka je bila odtisnjena na svoj kamen. Pri nanašanju barvnih lis na posamezne kamne je bilo treba paziti, da so se te ujemale z risbo. Ko so bile barve odtisnjene na list, so odtisnili še risbo, da je barve povezala v celoto.

Proti poplavi tujega kiča

Na Slovenskem je bilo v tistem času veliko različnih jaslic, predvsem iz tujine. Prevladovale so papirnate jaslice, premožnejši pa so si lahko privoščili glinene ali lesene. V poplavi tujega kiča so nekateri slovenski umetniki ustvarili slovenske jaslice. To so bili Tone Kralj, France Gorše, Bara Remec, Aleksa Ivanc in Janko Testen. Gaspari pa je bil med prvimi, ki je pripravljal narodne jaslice, ki bi prišle v vsak slovenski dom.

Figure Gasparijevih papirnatih jaslic (Fotografija: Matjaž Žnidaršič )

Papirnate jaslice so bile natisnjene na šestih polah velikosti 40 krat 30 centimetrov in enem dvojnem listu velikosti 60 krat 30 centimetrov. Prodajali so jih v trgovinah v polah ali kot prilogo časopisa Domoljub. Papirnate jaslice niso bile drage in so bile dostopne širšemu krogu ljudi. Ker niso bile obstojne in so se lahko hitro poškodovale, je bilo figure preprosto zamenjati z nakupom nove pole. Narisal je 70 različnih likov, ki so predstavljali celoto. Osrednja figura je hlevček, v njem stojita sveti Jožef v kožuhu in s polhovko ter Marija v ljudski noši z belim predpasnikom. Oba se sklanjata nad Jezuščkom. Okrog hlevčka so pastirji, kmečke žene in dekleta, očanci s pipami v ustih, muzikantje v kožuhih in polhovkami, kočija in gosposki par, ovce, zajci, psa, race, kozi, kravi, sveti trije kralji, spremstvo. Nad hlevčkom sta angela in eden nosi napis – Slava bogu na višavi, drugi s trobento naznanja veseli dogodek, rojstvo Jezusa. Na vrhu hriba pa stoji mesto Kranj. Gaspari je izredno dobro rekonstruiral starodavno podobo mesta. V ozadju pa je zvezda repatica z narezanim repom. Gasparijevi liki so oblečeni v slovenske ljudske noše in takratna oblačila ter hitro je mogoče prepoznati like, ki jih je umetnik upodobil na tolikih slikah, kot jih je ustvaril. Tako pred kočijo stopata France Prešeren in Primičeva Julija. Čisto levo prihajata mati in otrok. Po mojem mnenju sta to mali Maksim in njegova mama. Ta lik vidimo na mnogih razglednicah. Za celotno figuraliko papirnatih jaslic je Gaspari narisal načrt.

Jaslice v pladnjih (Fotografija: Matjaž Žnidaršič)

Družinsko opravilo

Po nakupu jasličnih pol v trgovini ali na sejmu je družino čakalo še veliko dela s pripravo božičnih kotnih jaslic. V adventnem času so večere preživljali s pripravo jaslic, preden so jih postavili v njim namenjen bogkov kot. Figure so nalepili na trši papir, izrezali vsak lik in na zadnji strani nalepili leseno palčko, da so figure zapičili v mah. Mah je bilo treba pravočasno nabrati in posušiti. Na božični večer so na posebno poličko v bogkovem kotu pritrdili božični prt – takrat so bili prti večinoma papirnati. Na to so postavil božične jaslice, ozadje pa obdali s smrekovimi vejami.

Darilna škatla ( Fotografija: Matjaž Žnidaršič)

Danes so papirnate Gasparijeve jaslice izredna redkost in lep spomin na slovensko narodno zavest v tistem času. Veliko zaslugo za ohranitev Gasparijevih jaslic ima Marjan Marinšek, ki je bil njegov prijatelj in vnet zbiralec njegovih razglednic, ilustracij in slikovnih oprem v knjigah.

Studio Zibka iz Cerknice ima avtorske pravice za izdelavo in trženje Gasparijevih jaslic. Letos je ponudba obogatena še z Gasparijevimi božičnimi razglednicami. Več na www.zibka.si.

Lani, ko so jaslice praznovale 100 let, smo v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, postavili njegove jaslice v naravni človeški velikosti. Če bo letos dopuščeno, jih bomo ponovno postavili na prostem v naravi, zato vas že sedaj lepo vabimo v Selšček, da si jih ogledate.

Gasparijeve slovenske narodne jaslice so lepo in ekskluzivno darilo nekomu, ki ga cenite.

Robert Kužnik – Studio Zibka, Cerknica

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so lani postavili njegove jaslice v naravni človeški velikosti, tako pa bo tudi letos (Fotografija: Robert Kužnik)

PUSTI SPOROČILO