Ljudje iščejo mirno okolje in lepo naravo

0
61

Slovenska naravna zdravilišča predvsem z uporabo naravnih zdravilnih sredstev že stoletja skrbijo za zdravje in dobro počutje ter vodna doživetja in zabavo. V Skupnosti slovenski naravnih zdravilišč (SSNZ)  zrejo v letošnje leto z optimizmom in v znamenju zdravja. Zdravilne in blagodejne moči termalnih in mineralnih voda lahko obiskovalci preizkusijo in doživijo v dvanajstih slovenskih naravnih zdraviliščih, kolikor jih je združenih v SSNZ.

Iztok Altbauer: »Ljudje iščejo zanimivo in mirno okolje, lepo naravo in zlasti varnost.«

V decembrskih praznikih so bila naravna zdravilišča zelo dobro obiskana, v času šolskih zimski počitnic pa si obetajo prav tako dober obisk, še zlasti, če na smučiščih ne bo dovolj snega za prijetno in varno smučanje. Povpraševanje gostov v zvezi s ponudbo med počitnicami je že veliko. »Ljudje iščejo zanimivo in mirno okolje, lepo naravo in zlasti varnost ter visoko raven čistoče in higiene, kar vse jim ponujajo naša naravna zdravilišča,« pravi Iztok Altbauer, direktor SSNZ. V večini slednjih letos ne načrtujejo večjih investicij, osredotočajo se predvsem v nadgradnjo doživljajske ponudbe. »V letošnjem letu imamo v načrtu obnovo restavracije v hotelu Svoboda v Strunjanu in obnovo zunanjega bazena z morsko vodo. V Termah Dolenjske toplice pa bomo obnovili hotel Vital,« sporočajo iz Term Krka. V Thermani Laško načrtujejo več manjših obnov in eno  večjo investicijo –  prenovo prostorov medicine.

Po številu turističnih prenočitev so obmorske občine na drugem mestu, ustvarile so 20 odstotkov od vseh prenočitev. Foto: Duša Podbevšek – Bedrač

Slovenci počitnikujejo več kot so pred korono, a slovenski turizem še vedno okreva. Če so ponekod že dosegli raven iz leta 2019, v tem še zaostajajo turistične agencije, kongresni turizem in letališče Fraport na Brniku. Slovenci so s turističnimi agencijami v minulem letu spet veliko potovali v tujino, predvsem na morje na Hrvaško, tujcev iz daljnih destinacij (ZDA, Azija) pa je bilo malo. Na obalo se je začelo vračati nemalo tujcev, vendar iz bližnjih dežel (Avstrije, Italije, Nemčije) in, kot pravi Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož, je še vedno iz koronskih časov v navadi, da se turisti odločijo za neko destinacijo v zadnjem hipu.

Maja Pak: »Ob uspešnem ponovnem zagonu turizma se panoga še vedno sooča z velikimi izzivi.«

»Ob uspešnem ponovnem zagonu turizma se panoga še vedno sooča z velikimi izzivi, kot so podražitve energentov in pomanjkanje kadrov. Slovenska turistična organizacija (STO) bo tudi letos v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi partnerji turizem usmerjala na pot, ki vodi v še bolj trajnostno in odporno prihodnost. Izvedli bomo vrsto promocijskih in razvojnih projektov, med najpomembnejšimi sta razvoj nacionalnega podatkovnega središča in oblikovanje modela organiziranosti slovenskega turizma. Posebno pozornost namenjamo krepitvi znanja in kompetenc zaposlenih v turizmu, dvigu ugleda poklicev v turizmu in gostinstvu, spodbujanju razvoja produktov višje dodane vrednosti in nadaljnji krepitvi prepoznavnosti in ugleda Slovenije, med drugim tudi v okviru globalno odmevnih športnih dogodkov v Sloveniji,« pravi Maja Pak, direktorica STO. Lani je imela Slovenija okrog 5,8 milijonov domačih in tujih turistov in 15,6 milijona njihovih prenočitev. Med tujimi turisti so največ prenočitev ustvarili Nemci, nato Avstrijci, Italijani, Nizozemci in Čehi. Največ turističnih prenočitev so imeli že tradicionalno v gorskih občinah (kar 32 odstotkov od vseh), tem so sledile obmorske občine in zdraviliške občine. Po podatkih Banke Slovenije vrednost izvoza potovanj v prvih desetih mesecih v minulem letu znaša 2,49 milijarde eurov, kar je skoraj na ravni turistično rekordnega leta 2019.

Postojnska jama je lani imela že okrog šesto tisoč obiskovalcev! Foto: Duša Podbevšek – Bedrač

Besedilo: Duša Podbevšek – Bedrač

 

 

PUSTI SPOROČILO