Skok na kucelj in potem še pogled z roba

Potepanje po obronkih Trnovskega gozda

0
1896
Pogled na Kucelj

Nad Ajdovščino je – Kucelj. Tako je, z veliko začetnico, čeprav mu pristoji tudi mala. Ko zreš z dovolj velike razdalje proti planoti na obronkih Trnovskega gozda, namreč štrli iz nje kakor – kucelj. Je eden od razglednih vrhov (visok je 1237 metrov) na grebenu Čavna, nanj pa vodi več poti iz različnih krajev v Vipavski dolini. Tokrat bomo opisali to, ki se vzpne iz vasi Vrtovin, izlet pa bomo podaljšali še do Velikega Roba, od koder se zdijo morje in gore še malo bliže …

Parkiramo ob koncu vasi na manjšem parkirišču na začetku makadamske ceste (če je zasedeno, se splača poiskati kakšnega domačina in povprašati o drugih možnostih parkiranja). Tukaj se začne označena planinska pot, ki nas najprej vodi po makadamski cesti, dokler ne zavije v redek gozd in se kmalu utesni v suh potok. Ko se ta konča, je konec tudi položnejšega dela vzpona, kajti nadaljevanje po ozki gozdni stezi, ki se vije v ključih po pobočju, je dokaj strmo. Vmes naletimo na kažipote, ki nas dosledno zadržujejo na pravi poti. Ta se čez čas izvije iz gozda in nas pripelje do čedalje bolj ogolelega pobočja in tik pod vrhom travnate planote, ki se s Kucljem blago privihne navzgor. Na drugi strani se pogledu odpre zamolkli Trnovski gozd, za njim pa se dvigajo Julijske Alpe.

Veliki Rob, v ozadju Kucelj

S Kuclja bi se lahko spustili proti koči Antona Bavčerja na Čavnu in z malce domiselnosti sestavili daljšo krožno turo, lahko pa jo uberemo v smeri morja proti Velikemu Robu, ki meri v višino prav toliko kot Kucelj, pot do njega pa je razgibana: najprej vodi po planoti, se sem in tja izgubi v borovcih, povede v gozd in se proti koncu ustali na robu prepadnih pobočij. Na Velikem Robu, kamnitem vrhu, povsem drugačnem od travnatega Kuclja, razglednico dopolnijo Tržaški zaliv, Dolomiti …

Vrnitev poteka nekaj časa po poti vzpona, zatem pa stopimo na kamnit kolovoz, ki nas pripelje do razpotja, kjer se spustimo po strmi gozdni stezi, po kateri smo se tudi vzpenjali, in hojo nadaljujemo do izhodišča.

Iz Vrtovina do Kuclja je dobri dve uri zmerne hoje; do Velikega Roba še slaba ura, za spust do izhodišča pa sta potrebni še kakšni dve uri.

Besedilo in foto: Mateja Gruden

Prejšen članekSlovenski planinski muzej, najboljši slovanski muzej
Naslednji članekMlada portugalka: Nihče ni rad sam, tudi vino ne

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here