Skrb za fizično in psihično pripravljenost naj bo vsakodnevna, saj na ta način ohranjamo zdrav življenjski slog. In ker živimo v eni najbolj zelenih dežel na svetu, si je modro, ne glede na letni čas, izbrati svojo aktivnost v naravi za zdravo in dobro počutje.
Kjerkoli v Sloveniji smo, imamo pred lastnim pragom zeleno igrišče za vsemogoče aktivnosti v naravi. Na to pomembno dejstvo nas zelo nazorno spomni, oziroma opomni Slovenska turistična organizacija (STO) v svoji publikaciji pod naslovom Moj način gibanja v naravi (Slovenija na prostem).
»Zagotovo je v Sloveniji, ki je zelo gozdnata dežela, najlepše steči po gozdni poti in malo odklopiti glavo v naravi,« pravi košarkar svetovnega slovesa Luka Dončić. V nagovarjanju po gibanju v naravi so se mu v omenjeni publikaciji pridružili tudi drugi slovenski vrhunski športniki, denimo, olimpijca Primož Roglič – »ko potrebujem izzive, so kolesarske poti odlična izbira za lepe cilje« in Žan Košir – »življenje je polno vzponov in padcev, gibanje na prostem, disciplina in rutina pa vsakomur omogočijo, da se postavijo na noge in na še kakšen lep start v življenju, v naravi pa je to najlažje«. Zato, kot svetuje STO z avtorico besedila publikacije Ines Drame in urednikom Mihom Renkom – sledimo našim vrhunskim športnikom z izbiro rekreacije.
Za aktivnosti na prostem je Slovenija v vseh štirih letnih časih prava izbira za 365 dni doživetij. Po celi deželi nas čakajo odlična središča za gibanje na prostem. Omenjena publikacija nas med drugim spomni, da je malo držav, kjer bi se lahko tako preprosto umaknili v naravo in hkrati poskrbeli za svoje zdravje in dobro počutje, saj Slovenijo lahko prečkamo že v nekaj urah, kar je naše posebno razkošje. Pri tem je pomembno zavedanje, da ohranjamo našo deželo zeleno, spoštujemo naravo, ki je z več kot 22.000 živalskih in rastlinskih vrst med naravno najbogatejšimi državami v Evropi. Na pot v naravo se odpravimo ustrezno pripravljeni in opremljeni, obvezno s steklenico vode, plastično embalažo pa končno opustimo! Ko se odpravimo na potep v gozd, uporabljajmo označene pešpoti in ne brezpotja. Smeti in odpadki ne spadajo v gozd, na kar še posebej opozarjajo tudi v Zavodu za gozdove Slovenije – »naj bo gozd ob našem odhodu takšen, kot je bil ob našem prihodu«.
Pohodništvo sodi med najbolj razširjeno rekreacijo in za več kot 10.000 kilometrov označenih pohodniških poti skrbi Planinska zveza Slovenije, ki je z več kot 60.000 člani najbolj množična športna organizacija v Sloveniji. Na voljo imamo tudi več kot 5.000 kilometrov tematskih pohodniških poti. Pohodniki Slovenijo odkrivamo v vseh letnih časih, pomembno pa je, da si izberemo poti in cilje, primerne za našo fizično in psihično pripravljenost. Vselej se držimo označenih in urejenih poti, hodimo obzirno do drugih pohodnikov in v gorah se vsi pozdravljamo, na ozkih stezah pa dajemo prednost tistim, ki sestopajo. Na planinskih poteh bodimo pozorni Knafelčeve markacije (bele pike, obdane z rdečim kolobarjem), ki nam pomagajo pri orientaciji in vodijo na cilj. Markacija tematskih poti pa ima belo piko obkroženo z rumenim kolobarjem.
Pravih pohodnih izzivov je v Sloveniji zares veliko, zelo so priljubljene lahkotne poti in ne malo pohodnikov se odpravi na potepe po gričevjih in nižinah, med drugim na Kras in v slovensko Istro, v Regijski park Škocjanske jame, med vinogradnike in sadjarje na Goričko, Haloze in Slovenske gorice, pa v Kozjanski regijski park, na Pohorje, kjer na lažjih pohodih odkrivamo visoka šotna barja z jezeri, kot so Lovrenška jezera na Rogli… Zelo slikovite so tematske pohodniške poti, ki jih je več kot sedem sto in so primerne za vse generacije, ne glede na to, kakšno pohodniško kondicijo imamo. Med bolj priljubljenimi in obleganimi so tudi Pot do Franje s 16 objekti, kjer je bila nekoč partizanska bolnica Franja v soteski Pasica, Pot Črno jezero na Pohorju z gozdnim rezervatom in bližnjo Osankarico, pomembnim simbolom bojev v drugi svetovni vojni, Kneippova bosonoga pot Snovik, Pot vojaške zgodovine Pivka, Živi muzej Krasa – med Sežano, Lipico in slovensko italijansko mejo je urejenih več kot dvajset kilometrov tematskih in sprehajalnih poti, Hmeljska pot Žalec s prvo pivsko fontano na svetu, Grajska pot Podsreda blizu zdraviliškega Podčetrtka, Pot na Mestni vrh Ptuj, Pot vinotočev Moravske Toplice…
Svetovna WTTC (Svetovni svet za potovanja in turizem) je Sloveniji med prvimi na svetu podelila znak za varna potovanja (Save Travels)! Turistični ponudniki spoštujejo odgovorne potovalne standarde Green&Save, ki vključujejo ukrepe Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Le te spoštujmo vsi, tudi pohodniki, pa je poudarjen poziv v omenjeni publikaciji.
Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek – Bedrač
