S srcem za turizem

Za 65-letnega Franca Špegla z Vinske Gore v velenjski občini je letos posebno leto – obeležuje okroglih 50 let prostovoljskih aktivnosti. Ob tako visokem jubileju pa je letos maja zaključil tudi svojo tretjo knjigo.

V njej opisuje prostovoljske aktivnosti zadnjih 50 let in piše o pomembnosti turizma za našo družbo: »Sledim načelu: ‘če ni zapisano, se ni nikoli zgodilo’.« Čeprav je zadnjih osem let v pokoju, svojega tempa ne upočasnjuje.

Če bi bil še enkrat mlad, bi izbral poklic, povezan s turizmom

Poklicno pot predsednika Regijske turistične zveze SAŠKA je zadnjih 25 let zaznamovalo vodenje komerciale in priprava del v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo lesnih proizvodov, ves ta čas pa je bila njegova druga ‘služba’ v turizmu. »Turizem mi veliko pomeni,« priznava. »V njem si lahko ustvarjalen. Pri ustvarjanju pa ti idej nikoli ne zmanjka.« Če je vse od prvega razreda ministriral v farni cerkvi, se je prostovoljstvu resneje posvetil po končani osnovni šoli, ko je v Mladinski organizaciji postal športni referent in začel organizirati dobro obiskane turnirje in tekmovanja. Organizacija prireditev mu je bila vedno v veliko veselje. Soustanovil je Telesno vzgojno društvo Partizana in v šestih letih predsedovanja dosegel, da je bila Vinska Gora najboljša manjša krajevna skupnost v športni rekreaciji v državi.

Največji uspeh izgradnja večnamenskega doma

Leta 1983, ko je prevzel predsedovanje KS Vinska Gora, je imel jasen cilj – kraj potrebuje večnamensko dvorano za organizacijo prireditev. Tako se je začel največji projekt njegovega življenja: »O potrebi sem moral prepričati predstavnike občine Žalec, nato še krajane, da so podprli krajevni samoprispevek. Lahko si predstavljate, da priti od nič denarja do enega najbolj prepoznavnih objektov za organizacijo prireditev v Sloveniji ni bilo lahko.« Če se je bila njegova pot v turizmu ves čas nakazovala, jo je odprtje večnamenskega doma štiri leta pozneje dokončno začrtala: »S somišljeniki sem ustanovil Turistično društvo (TD) Vinska Gora. V večnamenskem domu smo organizirali številne prireditve, predvsem televizijske in radijske oddaje, kot so: Videomehi, Slovenska polka in valček, priljubljena Poglej in zadeni … To je bilo zanj čudovito obdobje. Za aktivnosti v tedanji občini Žalec je prejel plaketo občine Žalec, njegov domači kraj pa je postal prepoznaven daleč naokoli – gostili so glasbenike z vsega sveta, obiskovati so jih začeli ljudje z vseh koncev Slovenije in tudi zamejstva. Da bi v kraju lahko obiskovalcem ponudili še več, je povezal vse turistične ponudnike, naravne, kulturne in turistične znamenitosti so začeli obnavljati ter pripravili bogat program njihovih ogledov: »Srečo imamo, da je v bližini zdraviliški kraj Dobrna in tudi Topolšica. K še večjemu obisku našega kraja pa je pripomogla Učna pot škrata Bisera, ki je lani postala naj tematska pot v Sloveniji. Uredili smo jo po ideji našega turističnega podmladka. Ne da bi se hvalil, a vse te aktivnosti in projekte sem vodil jaz.«

S čim danes vabijo turiste?

Enodnevni izletniki si lahko ogledate EKO muzej Grilova domačija, staro vaško središče s farno cerkvijo in Krstnikovim domom, edini delujoči mlin v širši okolici na Vovkovi domačiji, Domačijo Lamperček z oboro divjadi in lovskim muzejem, Zbirko starin Blažiš in Turistično kmetijo Tuševo. V kraju je tudi bogata kulinarična ponudba. Širše v občini je med poletjem najbolj vabljiva velenjska plaža, sicer pa ogled Muzeja premogovništva Slovenije in Muzeja Velenje. V širši regiji pa prepriča tudi Žalec – s fontano piva, muzejem hmeljarstva, ogledom trga, v Šempetru pri Žalcu pa ogled Rimske nekropole in jame Pekel. V spodnji Savinjski dolini so številne znamenitosti tudi na Polzeli, v Preboldu in Braslovčah.

Živi turizem

Za aktivno prostovoljstvo je leta 2005 prejel plaketo Mestne občine Velenje. Med številnimi priznanji se najde tudi priznanje državnega sveta ‘naj prostovoljec’ na področju turizma v Sloveniji, ki velja za najvišje državno turistično priznanje. Vseskozi je sodeloval tudi v različnih komisijah in odborih. Predsednik TD Vinska Gora je bil kar 34 let, vse do letošnjega februarja. Vsa leta si prizadeva za tesnejše sodelovanje med društvi. Ko je pred štirinajstimi leti postal predsednik Turistične zveze (TZ) Velenje, je v desetih letih predsedovanja poskrbel, da je s povezovanjem aktivnosti društev velenjska TZ postala zelo aktivna in zgled drugim TZ v Sloveniji. Pred dobrimi štirimi je leti s somišljeniki ustanovil Regijsko TZ SAŠKA, ki ji predseduje že drugi mandat. Regijska zveza povezuje okoli 100 društev iz 42 občin Koroške, Šaleške in Savinjske doline ter okolice Celja in Kozjanskega. Že tretji mandat je aktiven tudi v upravem odboru Turistične zveze Slovenije (TZS). Kot član predsedstva TZS zelo uspešno vodi Svet za razvoj turistične društvene organizacije. Po dveh mandatih podpredsedovanja je letos julija prevzel še predsedovanje društva revmatikov Slovenije. S svojimi aktivnostmi je pripomogel k osnovanju številnih aktivnosti v društvu, ki pripomorejo k boljšemu počutju bolnikov.

Društva in zveze so njegova druga družina

»Kjer koli sem doslej deloval, smo bili člani društva ali zveze močno povezani, prizadevali smo su za skupni cilj. Člani TD Vinska Gora smo 15 let hodili na skupne dopuste. Res smo bili kot družina,« se spominja. Zavzema se tudi za to, da se v delo v turizmu vključuje vse več mladih: »Prihodnost naših TD je odvisna od sofinanciranja občin in TZ Slovenije. Naša društva postajajo vse bolj trajnostno naravnana. Želijo si organizirati prireditve, ki temeljijo na kulturni dediščini, brez odpadkov, nanje pa vabiti peš s kolesi ali javnimi prevozi. Skratka, prireditve turističnih društev niso običajne veselice. Takšne pa se lahko izvedejo le s pomočjo lokalne skupnosti in s pomočjo razpisa TZS za sofinanciranje prireditev turističnih društev. Brez povezovanja pač ne gre,« je prepričan.

Turizem mu bogati življenje

Biti prostovoljec je zanj nekaj najlepšega in največje bogastvo. Z delom v turizmu lahko osrečiš veliko ljudi: »Poznam kar nekaj ljudi, ki so obogateli na takšen ali drugačen način. Ne vem pa, ali jih je to osrečilo. Mene delo v turizmu osrečuje,« priznava, »in ne bom se ustavil, vse dokler me bodo potrebovali.«

Anja Ciglarič