Knjižica Moj pusl je ta leus ali Moj šopek je najlepši

0
306

V teh dneh je KTT Društvo Baška dediščina izdalo knjižico Moj pusl je ta leus – cvetnonedeljski šopi zelenja v Baški grapi. Moj pusl je ta leus v prevodu pomeni moj šopek je najlepši. Avtorica besedila je članica društva Olga Zgaga. Izdajo knjižice je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo v okviru javnega razpisa za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine 2021. Cvetnonedeljski šop zelenja, imenovan pusl ali pušl ali pusu, kot so ga izdelovali v enajstih vaseh gornjega dela Baške grape, za katere je značilna tirolska poselitev v 13. stoletju, je namreč od leta 2013 vpisan v register žive kulturne dediščine Slovenije. Društvo je običaj oživilo leta 2008, ko je povabilo na prvo delavnico izdelava pusla v Podbrdo, kjer je od takrat stalnica cvetnonedeljskega tedna. Le 2021 jo je zaradi korona časa preneslo na splet.

Izdelava pusla je spodbudila zanimanja javnosti tako, da je šestkrat gostoval na Festivalu cvetnonedeljskih butaric Slovenije v Zgornjih Palovčah in na istoimenskem festivalu v Železnikih. Izdelovanje pa je društvo prikazalo tudi na Cvetni soboti na sejmu v Tolminu (v organizaciji KZ Tolmin), v Cerkljanskem muzeju in v Društvu podeželjskih žena Gornjega Posočja.

S knjižico, ki prvič podrobno opisuje način izdelave, potrebno zelenje in njegovo simboliko, uporabnost skozi leto in varovanje običaja, želi KTT Društvo Baška dediščina zgostiti sodelovanje lokalne skupnosti pri varovanju, interpretaciji ter vrednotenju te kulturne dediščine in umeščanje v vsebine kulturnega turizma v Baški grapi. Prvo potezo je potegnilo že med njenim nastajanjem, kateremu je pritegnilo tiste krajane, ki imajo te spretnosti še v svojih rokah. Vzpodbudilo pa bi rado tudi zasaditev ene osnovnih sestavin pusla, avtohtone vrste pušpana, ki ga je skoraj uničila pušpanova vešča. Z dopadljivo in odprto promocijo in vsestranskostjo pri povezovanju z bližnjimi in daljnimi kulturami pa želi tej dediščini tudi utrditi mesto v družini slovenskih butaric.

Mimogrede pa je pokukalo tudi v druge vasi Baške grape od Hudajužne do Podmelca, kjer šopom zelenja pravijo kaštron in zapisalo kar je našlo.

Hvala vsem za podporo pri ohranjanju te žive dediščine.

KTT društvo Baška dediščina

Stržišče 28

5243  Podbrdo

 

Prejšen članekVelenje – dinamično multikulturno mesto
Naslednji članekCelje se pelje s kolesom …

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here