V Litiji je na ogled rudnik Sitarjevec, eden najstarejših rudnikov v Sloveniji

0
1201
Foto: Peter Škrlep

V Litiji so odprli rudnik Sitarjevec, enega najstarejših rudnikov v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov je med najbogatejšimi opuščenimi rudniki v Evropi: v njem so edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti; v njem je tudi več kot šestdeset vrst različnih mineralov.

Pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec že v 16. stoletju. V drugi polovici 19. stoletja je bila na levem bregu Save zgrajena tudi topilnica, do katere so rudo tovorili čez reko z žičnico. V rudniku so kopali predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in železovo rudo. Leta 1886 so v topilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so ob tej priložnosti izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Leta 1965 so rudnik zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev zaprli.

Dobrih petdeset let je minilo, odkar je zamrl ropot rudarskih strojev, odkar ne rožljajo več rudniški vozički, odkar v hribu ne odzvanjajo več votlo glasovi tistih, ki so prijahali na šiht. Speči rudnik je pustil v Litiji in njeni okolici veliko zgodb in leta vabil k ponovnemu odprtju. V času mirovanja je pritegoval zbiratelje mineralov, navduševal in osupljal je znanstvenike, buril je domišljijo ustvarjalcev: pesnikov, pisateljev, glasbenikov.

Rudnik vzbuja različne impresije: teman podzemni svet marsikomu stisne srce, dih zastaja tudi zaradi bogastva naravnega sveta, ljudem pa se pred očmi zvrstijo slike težkega rudarskega dela. Rudar je bil vselej sinonim za težko delavsko življenje. Ne le težko, tudi nevarno – smrt je prežala na rudniških obzorjih, svoj davek pa je terjala tudi leta pozneje, zaradi izčrpanosti in poklicnih bolezni.

V izvoznem rovu rudnika Sitrjevec so na ogled eksponati kamnin, rudniški voziček, nekaj rudarskega orodja, rekonstruirana proga, razstava o netopirju v rudniku, pano z reprodukcijo paleookolja iz posavskih gub, eksponati barvanih tkanin z vodo iz rudnika in razstava nakita iz hematita. Ob vstopu v rudnik obiskovalci prejmejo zaščitno čelado, nato pa se v spremstvu vodnika (ogled je mogoč samo v njegovem spremstvu) sprehodijo skozi rov. V dvorani rudnika si ogledajo tudi kratek film o njem.

Decembra bodo ogledi rudnika brezplačni.

U. L. L.

PUSTI SPOROČILO