Napoleonov drevored lip v Logatcu

V slovenski kulturni dediščini je bila lipa od nekdaj sveto drevo. Je drevo, ki je dišeče, cvetoče, mogočno, zdravilno in dočaka visoko starost. Ljudje so jo sadili ob pomembnih mejnikih oz. življenjskih prelomnicah.

Logatec se ponaša z najdaljšim lipovim drevoredom v Sloveniji, ki je nastal v obdobju Ilirskih provinc. Dolg je 1900 m, sestavlja pa ga 290 dreves vrste lipovec (Tilia cordata) in lipa (Tilia platyphyllos), tako je največji spomenik naravne dediščine v občini Logatec. Logatcu daje prav poseben pečat, saj leži ob vstopu v kraj.

Po ljudskem izročilu naj bi drevored zasadili okoli leta 1805, v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II. Na začetku naj bi se imenoval Luizin drevored. To ime pa se je sčasoma izgubilo iz poimenovanja, saj je bilo drevored, ki je nastal v obdobju francoske okupacije, lažje povezati s slavnim generalom.

Kmalu po znameniti revoluciji se je v Franciji uveljavilo tako imenovano sajenje ‘dreves svobode’. Sklepamo lahko, da se je v tedanjem času začelo načrtno saditi drevesa tudi pri nas. Tako so simbolično prikazali francosko osvoboditev izpod avstrijske vladavine.

Sajenje dreves pa je bilo priljubljeno tudi pozneje, pod avstrijsko krono. Med Dolenjim Logatcem in Gornjim Logatcem so leta 1888 sadili drevesa v čast 40. obletnici vladanja Franca Jožefa I. Prav tako naj bi jih v istem času zasadili ob cesti Dolenji Logatec–Rovte.

Napoleonov drevored se je z leti spreminjal, saj so vremenski vplivi, promet in starost dreves terjali svoj davek. Zadnja sanacija je bila v letih 2008/2009, takrat so drevesa obrezali, odstranili poškodovane in trhle veje ter drevored pomladili. Zasadili so 29 mladih lip.

Besedilo: Barbara Zelenec

Fotografija: Andrej Korenč